Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

UČLOVEČENJE BOGA....

Največji problem predstavlja učlovečenje Boga v Jezusu Kristusu. Vendar pa ga človek, ki ima otroško vero, lahko brez racionalnih težav premaga. To se mu z lahkoto zdi enostavno predvsem zaradi tega, ker on veruje.... zanj je Jezus Kristus Bog, v kar pa on popolnoma upravičeno veruje, ker je to, kar se je preko Ljubezni zedinilo z Bogom, Božansko. Da je bilo to zedinjenje, katero je bilo s strani človeka Jezusa doseženo v zelo kratkem zemeljskem času, pravzaprav končni cilj človeka, ravno tako ostaja Resnica, katero pa niti najbolj bister razum niti najbolj verno srce ne moreta zanikati. Namreč, da bi se lahko dosegla stopnja popolnosti, katera bi dušo naredila Božansko, je neizogibno potrebno živeti življenje Ljubezni; v svobodni volji in iz lastne pobude, dejansko v stadiju človeka, pri čemer pa v nobenem primeru ne sme biti vršen vpliv na voljo v določenem stanju prisile. Neko že popolno bitje prihaja na Zemljo zgolj v namen poslanstva. To poslanstvo pa bo tudi izpolnilo; čeprav pa nikoli na temelju njegove že visoke stopnje zrelosti pred utelešenjem v človeka, ampak mora biti njegovo življenje enako kot pri drugem človeku: v svobodni volji borba proti slabostim in vsakovrstnim napakam. On si mora svobodno želeti stopnjo popolnosti, katera bi mu dala pečat Božanskega bitja. Zaradi tega si mora prizadevati in preko aktivnosti Ljubezni to tudi doseči; kar pa on lahko ravno tako zanemari, da bi lahko usmeril svojo voljo tudi navzdol, ker on svojo voljo lahko svobodno uporablja. Tako kot je dober, je lahko tudi zloben, da bi se mu vsaka njegova odločitev tudi nekoč vzela v poštev. Bog ne bo na nikakršen način vplival na neko tako dušo, kakor On obenem tudi ne bo dovolil, da bi bila prisiljena pripadati nasprotniku na način, da bi bila s strani njega prisiljena na odpadništvo od Boga oz. na delovanje proti Njegovi volji. Ta svoboda odločanja pa je morala biti ravno tako dovoljena tudi človeku Jezusu, da Njegovo delo odrešenja ne bi izgubilo na vrednosti, kakor je tudi Njegova Božanstvenost morala biti zasluga človeka, kateri se je boril za popolnost in Kateri naj bi bil uporaben kot primer za celotno človeštvo in naj bi spodbujal na oponašanje Njegovega načina življenja.... (27. november 1947). Jezus je ljudem služil kot primer življenja po Božji volji, zaradi česar mora biti tudi za človeka mogoče, da pride do enake popolnosti. On je bil Posrednik med Bogom in ljudmi, in glede na to naj bi bilo s pomočjo Jezusa Kristusa mogoče priti do Boga. Zato je moral biti Jezus tudi na človeški način ljudem blizu; On je moral na Zemlji prehoditi enako pot in biti v pristnem odnosu z Bogom in ljudmi; v odnosu, kateri je bil vzpostavljen iz najgloblje Ljubezni tako, da je On do ljudi čutil tako veliko Ljubezen, da jim je želel pomagati. Kakor je On obenem tudi do večnega Božanstva čutil Ljubezen, katero je Bog zahteval, da bi Mu dal neomejeno silo in polnost moči; da bi se On Sam zedinil z Njim, kar pa je vedno zahtevalo to, da je bil Jezus človek, Kateri je dosegel Svoj cilj.... rojen kot človek in se kot Bog v vsej slavi dvignil na nebo. On ni bil na nikakršen način bolje oskrbljen (v prednosti), da bi brez vsakršnega napora in povsem spontano dosegel uspeh svojega človeškega življenja. Bolje rečeno, on se je moral izjemno boriti proti napadom nečistih duhov, kateri pa so vedeli za Njegovo poslanstvo na Zemlji in kateri so si prizadevali, da bi ga preprečili. On se je srečeval z vsakovrstnimi skušnjavami, kar pa je zahtevalo Njegovo celotno moč volje, da bi se uprl in svoje telesne želje prilagodil željam Duha ter duše, ker je bilo Njegovo zunanje telo človek iz mesa in krvi. Njegova čutila so v izjemni lepoti čutila lepoto in čare zemeljskega sveta ter hrepenela po izpolnitvi, za kar pa je On prikrajšal telo iz Ljubezni do revnega človeštva, kateremu pa je On lahko prinesel pomoč samo tako, da je žrtvoval Samega Sebe na način, da je preko predanosti in odrekanja Njegova duša dosegla največjo stopnjo zrelosti, katera Ga je pripeljala do zedinjenja z Bogom. Zedinjenje z Njegovim Očetom večnosti Ga je predvsem usposobilo za Njegovo poslanstvo širjenja Božanskega učenja Ljubezni na Zemlji in oznanjanja ljudem Božanske volje, kar pa mu je po drugi strani tudi dalo moč, da prenese najtežjo žrtev, katero je kdajkoli nek človek na Zemlji ponudil Bogu in ljudem.... nedolžno vzeti na Sebe smrt na Križu, nezamisljivo duševno in telesno trpeti iz Ljubezni do človeštva, da bi njemu, katerega bi v veliki krivdi morala čakati strašna usoda v onostranstvu, prinesel pomoč in da bi ga ohranil pred večnim prekletstvom, pred propadanjem v najglobljo temo. Človek Jezus je postavil duhovno življenje pred to zemeljsko; Njegova volja je bila močnejša od Njegovih telesnih poželenj, in tako je On zmagal v boju proti Samemu Sebi in preko tega osvojil najbolj vzvišeno nagrado.... Ljubezen večnega Božanstva, katera Mu je predala Sama Sebe, katera Mu je pritekala brez omejitev in na Njega delovala kot moč. In On je postal močan ter moder. On je bil izpolnjen s svetlobo ter močjo. Božje Bitje Ga je popolnoma posedovalo; se pravi, da sta se telo in duša oblikovala v Ljubezen in na ta način postala Božanska, ker je prvobitna substanca večnega Božanstva Ljubezen, tako da mora biti glede na to Božansko Bitje, Kdor v Sebi nosi Ljubezen in Se tako združuje u Bogom, z večno Ljubeznijo.... Jezus je bil Bog in človek.... Bog je bil Njegovo Bitje, človek pa je bil Njegovo telo, katero je Božansko Bitje – Ljubezen zakrilo v sebe. Če se torej govori o Jezusu kot o Bogu, potem se misli na Njegovo Bitje, na duhovno oblikovanje Njegove duše, absorbiranje v čisto nesebično Ljubezen in preko tega na oblikovanje Njegove duše na Božjo podobo.... In ker si je Jezus priboril zmago nad Samim Seboj, je poduhovil Svoje telo in se popolnoma podredil volji duše.... Na ta način je bil Jezus prežet s svetlobo, opran s svetlobo. In On se je kot najčistejši Duh, z Njegovo voljo tudi viden učencem, po svoji smrti dvignil na nebo (Dela 1:9-11).... On je namreč premagal smrt; On je (od)rešil svet stanja šibkosti, v katerega je padel preko greha.... On je uresničil delo odrešenja kot človek, ker drugače to ne bi bila žrtvena smrt in to ne bi bilo odstranjevanje ogromne krivde greha, v kateri se je znašlo človeštvo.

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Incarnation of God....

The most formidable problem is the incarnation of God in Jesus Christ. And yet a person with childlike faith can pass over it without intellectual difficulties, it can appear simple to him precisely because he believes.... For him Jesus Christ is God, and he also believes it with full justification, for divine is that which has united with God through love. However, the fact that this union was the final aim of a human being in the first place, achieved by the man Jesus in a short time on earth, likewise remains a truth which neither the keenest intellect nor the most devout heart can deny, for in order to attain the degree of perfection which makes a soul divine, a life of love must absolutely be lived in free will, of its own accord, and that in the stage as a human being, and the will may not be influenced in any way in a certain state of constraint. An already perfect being only enters earth for the purpose of a mission. It will also fulfil this mission but never on the basis of its already high degree of maturity before its embodiment as a human being, instead, its life, like that of every other human being, must be a battle waged in freedom of will against weaknesses and faults of all kinds. He must freely want the degree of perfection which marks him as a divine being, strive for it and achieve it through loving activity, which he can also refrain from, just as he could also direct his will downwards because he can freely use his will. He must be able to be just as evil as good, just as he will be credited with every decision one day. God does not influence such a soul in any way, but neither does He allow it to fall prey to the adversary involuntarily, thus to be forced by him to apostatise from God or to act against His will. This freedom of choice also had to be granted to the man Jesus if His act of salvation was not to lose in value, just as His divinity had to be the merit of a human being striving for perfection, Who should serve as an example for the whole of humanity and inspire people to imitate His way of life.... (27.11.1947) Jesus was a living example of a life according to divine will for people, consequently it must also be possible for a human being to attain the same perfection. He was a mediator between God and people, consequently it must be possible to reach God under the assistance of Jesus Christ; thus Jesus also had to be close to people in a human way, He had to have walked the same path on earth and have an intimate relationship with both, with God and with people, a relationship which was borne by deepest love, that He felt such great love for people that He wanted to help them; but He also felt the love for the eternal Deity which God requires in order to give Him unlimited power and abundance of strength, that He united Himself with Him, but which always presupposes that Jesus was a human being Who reached His aim.... was born as a human being and ascended to heaven as God in all glory. He was in no way endowed preferentially so that He would have succeeded in His human existence without any effort and as a matter of course, rather, He had to struggle unusually against temptations of unclean spirits who knew about His mission on earth and tried to prevent it. The temptations approached Him in every way, and it took all His strength of will to withstand and to adapt His physical desires to the desiring of the spirit and the soul, for His external body was human with flesh and blood, His senses felt the beauty and charm of the earthly world to an unusual degree, and they longed for fulfilment, yet He denied it to the body out of love for needy humanity, to whom He could only bring help by sacrificing Himself, by achieving a higher degree of maturity of His soul through refrainment and renunciation, which led Him to union with God. The union with His father from eternity, however, enabled Him in the first place to embark on His mission to spread the divine teaching of love on earth and to proclaim the divine will to people, but on the other hand it also gave Him the strength to make the most difficult sacrifice a human being has ever offered to God and people on earth.... To blamelessly take upon Himself the death on the cross and to suffer unimaginable mental and physical pain out of love for humanity in order to bring help to it, which had to expect a dreadful fate in the beyond due to its great guilt of sin, and to save it from eternal condemnation, from sinking into deepest darkness. Jesus, the man, put spiritual life before earthly life, His will was stronger than His physical desire, and thus He was victorious in the battle against Himself and thereby won the highest prize.... the love of the eternal Deity, Which gave Itself to Him, Which flowed to Him without restriction and worked upon Him as strength. And He became powerful and wise, He was filled with light and strength, the essence of God completely took possession of Him. That is, body and soul shaped themselves into love and thus became divine, because the fundamental substance of the eternal Deity is love and consequently anyone who carries love within himself and thus unites himself with God, the eternal Love, has to be a divine being.... Jesus was God and man.... God was His being, man was His body, which held the divine being, love, within itself. Therefore, if one speaks of Jesus as God, then His essence is meant, the spiritual shaping of His soul, the absorption in pure, selfless love and thereby the shaping of His soul into the image of God.... And since Jesus had gained victory over Himself, His body spiritualised itself and completely subordinated itself to the will of the soul.... And thus Jesus was filled with light, flowed round by light, and after His death He ascended into heaven as the purest spirit, yet also visible to the disciples through His will.... For He had overcome death, He had redeemed the world from the state of weakness into which it had fallen through sin.... He had accomplished the work of redemption as a human being, because otherwise it would not have been a sacrificial death and would not have extinguished the immense guilt of sin into which humanity had fallen....

Amen

Prevajalci
Prevod: Christian Taffertshofer