Bog vas je napotil na to, da ljubite eni druge; dal vam je zapoved, ki jo morate izpolniti, če želite postati blaženi. Toda ta zapoved ne zahteva ničesar drugega, razen Ljubezni do Njega in bližnjega.... Vendar pa ona vključuje celotno delo na vaši duši, katero morate pripeljati do stanja popolnosti, še dokler živite na Zemlji. Vse vaše misli, govor in postopki (dela) morajo biti skladni s to zapovednjo Ljubezni; ona se mora izraziti v volji, da dajete in da osrečite, v pomaganju, tolaženju, opogumljanju in zaščiti.... človek mora svojemu bližnjemu narediti to, kar bi tudi njega samega osrečilo, če bi bil on v enaki meri v potrebi za pomočjo (Matej 7:12). Ljubi bližnjega kot samega sebe.... in tako je Bog človeku odobril neko količino samoljubja, po kateri on lahko vedno izmeri, koliko daleč je on pri izpolnjevanju zapovedi Ljubezni do bližnjega. Če je človekova ljubezen do samega sebe velika, ima on potem ravno tako dolžnost, da v povečani meri obskrbi bližnjega, če želi izpolniti Božjo voljo. Potem mora biti ravno tako povečana njegova Ljubezen-ska dejavnost.... Če je samoljubje manjše in če človek namerava izpolniti Božjo voljo, potem bo Ljubezen do bližnjega premagala nivo samoljubja; in to bo za človeka lažje, ker se on lahko loči od zemeljskih dobrin in le te (pre)usmeri na bližnjega. Vendar pa se bo od vas vedno zahtevalo, da prakticirate nesebično Ljubezen do bližnjega; in tako morate biti vi ravno tako v stanju, da se odrečete, morate biti v stanju, da se žrtvovujetev korist bližnjega, katerega želite osrečiti. In kolikor več Ljubezni čutite do bližnjega, toliko lažje vam bo to uspelo. Da pa bi vi v sebi prebudili občutek Ljubezni do bližnjega, si morate vi predstavljati, da ste vi vsi otroci enega Boga (Malahija 2:10), da ste vi vsi imeli izhodišče v enaki moči in da ste zaradi tega vsi stvaritve Božje Ljubezni.... Vi se boste potem naučili, da svojega bližnjega smatrate za svojega brata. Izkazali mu boste Ljubezen. Želeli mu boste pomagati, ko je v stiski; in ta volja, da pomagate, vas bo osrečila, ker ona že sama po sebi blagoslavlja in vam prinaša duhovno spoznanje.... Če vi bližnjemu dajete to, kar si sami želite, vam tudi Bog daje to, kar je Njegovo.... On vam daje Resnico; On vam daje svetlobo (znanje, prosvetljenje), moč in milost.... On vas osrečuje in vas na enak način oskrbi edino z dobrinami, ki izhajajo iz Njegovega kraljestva, ki pa vam na zemeljski način ne morejo biti ponujena. Torej On ravno tako blagoslavlja vaše zemeljsko imetje, ko vam povečuje to, kar vi žrtvujete, če to služi odrešenju vaše duše. Če se tako iz Ljubezni do bližnjega odrekate, vam ne bo potrebno biti v stiski, ker vam Božja Ljubezen daje enako, če ste vi v stiski; in On resnično ne oskrbuje skromno, temveč On Svoje darove deli brezmejno.... v kolikor vi žrtvujete brez zaskrbljenega preračunavanja o tem, kar bi vam lahko primanjkovalo. Če vas Ljubezen spodbuja na dajanje, potem vi ne boste v pomanjkanju ali delili skromno, zaradi česar boste vi ravno tako oskrbljeni od Večne Ljubezni. Če vi niste v stanju (ob)čutiti Ljubezni, potem se morate naučiti biti dejavni v nesebični Ljubezni. Morate gledati okoli sebe, in kjer opazite stisko, intervenirati ter ponuditi podporo v pomaganju. Takšna je Božja volja, in vi morate to voljo narediti za lastno. Potem vas bo Ljubezen-ska dejavnost (aktivnost) do bližnjega osrečila v vsakem pogledu.... vi boste v sebi prižgali Ljubezen, da bo tako ona postala jasen plamen, ki zajema vse, kar se mu približa. Ljubezen je namreč Božanska; ona izhaja iz Boga in vodi nazaj k Bogu. In zaradi tega je Ljubezen do Boga in do bližnjega najbolj vzvišena zapoved, katera mora biti izpolnjena tako na Zemlji, kakor tudi v onostranstvu, da bi se združili (zedinili) z Večno Ljubeznijo in preko tega dosegli večno blaženost.
AMEN
PrevajalciDeus instruiu-vos para se amarem uns aos outros, Ele deu-vos um mandamento que devem cumprir se quiserem ser abençoados. E este mandamento só exige amor por Ele e pelo teu próximo.... Mas inclui todo o trabalho sobre a sua alma, que deverá levar ao grau de perfeição enquanto ainda viver na terra. Todos os vossos pensamentos, discursos e acções devem corresponder a este mandamento de amor, ele deve ser expresso no desejo de dar e fazer feliz, em ajudar, confortar, elevar e proteger.... Uma pessoa deve fazer ao seu semelhante o que o faria feliz se ele próprio necessitasse igualmente de ajuda. Ama o teu próximo como a ti mesmo.... E assim Deus concedeu ao homem um grau de amor-próprio pelo qual ele pode sempre medir até que ponto ele cumpre o mandamento do amor de vizinhança. Se o amor de uma pessoa por si própria é grande, então ela também tem o dever de considerar o seu semelhante em maior medida se ela quiser cumprir a vontade de Deus. Então a sua actividade de amor também deve ser aumentada.... Se o amor-próprio é menor e o ser humano está interessado em cumprir a vontade divina, então o amor de vizinhança ultrapassará o grau de amor-próprio, e isto será mais fácil para o ser humano, pois ele pode facilmente separar-se dos bens terrenos e dá-los ao seu semelhante. Mas espera-se sempre de vós, humanos, que pratiqueis o amor altruísta ao próximo e, por isso, também deveis ser capazes de prescindir, de ser capazes de sacrificar em benefício do semelhante que desejais fazer feliz. E quanto mais amor sentires pelo teu semelhante, mais fácil será para ti fazê-lo. Mas para que o sentimento de amor pelo vosso semelhante desperte em vós, deveis imaginar que sois todos filhos de um só Pai, que todos vós sois originários da mesma força e, portanto, todas criaturas do amor de Deus..... Então aprenderás a considerar o teu semelhante como teu irmão, mostrar-lhe-ás amor, quererás ajudá-lo se ele precisar, e a tua vontade de ajudar far-te-á feliz, pois é feliz em si mesmo e traz-te conhecimento espiritual.... Se deres ao teu próximo o que é desejável para ti, Deus também te dará o que é Sua.... Ele dá-lhe a verdade, Ele dá-lhe luz, força e graça.... Ele apenas vos faz felizes e fornece-vos bens originários do Seu reino, os quais não vos podem ser oferecidos terrenamente. Mas Ele também abençoa os vossos bens terrenos, aumentando o que sacrificais se for útil para a salvação da vossa alma. Portanto, se vos entregardes apaixonados pelo vosso próximo não precisareis de viver na carência, pois o amor de Deus dar-vos-á o mesmo se precisardes, e Ele não considera a Sua própria carência mas distribui os Seus dons desmedidamente.... desde que também se sacrifique sem calcular ansiosamente o que se pode fazer sem ele. Se o amor o impelir a dar, então não hesitará ou distribuirá de forma magra e assim também receberá abundantemente do amor eterno. E se não forem capazes de sentir amor, então devem educar-se para uma actividade de amor altruísta, devem olhar à vossa volta e, onde virem necessidade, devem intervir e ajudar. Esta é a vontade de Deus, e deves fazer desta vontade a tua, então a actividade de amor para com o teu próximo far-te-á feliz em todos os sentidos.... acenderão o amor dentro de vós próprios até se tornar uma chama brilhante que se apodera de tudo o que se aproxima dela. Porque o amor é divino, tem origem em Deus e conduz de novo a Deus. E portanto o mandamento do amor a Deus e ao próximo é o mandamento mais nobre que tem de ser cumprido tanto na terra como no além para se unir com o amor eterno e assim alcançar a felicidade eterna...._>Ámen
Prevajalci