Hoditi po pravi poti na Zemlji zahteva izpolnjevanje Božanskih zapovedi, katere pa je torej zelo lahko izpolniti (1 Janez 5:3), če človek živi v Ljubezni oz. če ima znotraj spodbudo za to, da bo dober in da dela dobre stvari.... tedaj on Božjih zapovedi ne doživlja kot pritisk ali nekakšen vpliv, ki bi ga omejeval, ampak sam po sebi teži k temu, kar Bog zahteva od njega, in tako gre po pravi poti. Potem on ne potrebuje zapovedi, ker se njegovo bitje iz lastne (s)pobude spreminja v Ljubezen in ker njegova volja stremi k Bogu; torej to, kar je v njem duhovno, že ima spoznanje večnega Božanstva, celo ko se človek tega ne zaveda ali pa ne razpolaga z znanjem glede tega vprašanja.
Res je, da to znanje sicer dremlje v njem, vendar še ni ugledalo luči dneva, čeprav pa tudi poleg tega njegova duša prepozna Boga, ker ona drugače ne bi težila k dobremu. Človek bo ravno tako težil k popolnosti, ker ga njegovo srce, ki je voljno in sposobno za Ljubezen, spodbuja na nenehno dejavnost v Ljubezni. Njegovo delovanje in razmišljanje se torej ne upirajo zapovedim Ljubezni, katere je Bog dal, da bi ljudem omogočil življenje po Njegovi volji.
Pri veliko ljudeh spoznanje dobrega in zla ni ravno razvito, ker je notranja volja še vedno usmerjena k Božjemu nasprotniku (Satanu). On v človeku meša (mede) jasno spoznanje dobrega in zla; on mu zlo predstavlja na neki taki luči, da se mu ono zdi privlačno. Tako da bo človek, ki je nasedel njegovemu vplivu, ki v sebi očitno kaže vse slabe strasti, znotraj vendarle prepričan v to, da ravna pravilno, ker vidi edinole svojo lastno korist in ima za dobro vse, kar mu prinaša koristi. Kolikor bolj on nižje potone oz. pade v last Božjega nasprotnika, toliko bolj mu primanjkuje spoznanja za dobro in zlo.
Njemu morajo biti Božanske zapovedi smernica, če se na Zemlji resno potrudi pravilno živeti. Namreč vedno znova mu mora biti očitno pokazan njegov napačen način življenja, in Božanske zapovedi morajo zanj veljati kot merilo, glede na katerega bodo ocenjena in presojana njegova dela. Zapoved Ljubezni bo vedno zapostavljala lastne koristi in branila koristi bližnjega; in šele takrat, ko človek usmeri pozornost na to, se on začne podrejati tem zapovedim. Za tistega človeka, ki je pod vplivom nasprotnika, so morale biti dane posamezne zapovedi, v katerih on lahko prepozna svoje napačno razmišljanje in delovanje. Po drugi strani pa tisti človek, ki je v Ljubezni, ne potrebuje teh zapovedi; zanj ni mogoče, da bi kršil posamezne zapovedi, ker ga Ljubezen ščiti pred tem (ga vleče stran od tega), kar bi človek storil brez Ljubezni in razmišljanja.
Pri človeku, ki je dejaven v Ljubezni, so dejavne dobre sile; in one ga odvlečejo stran od vsakršnega nepremišljenega slabega dela; medtem ko človek, ki oddaljen od Boga, ki je brez celotne Ljubezni, daje pristop silam zla, in one ga vedno znova spodbujajo, da izvaja ne-Ljubeznive postopke. Vendar če se mu očitno pokaže vsako posamezno zapoved, potem se v njem lahko prebudi občutek za odgovornost za njegova dela, in on je potem v dvomih, ko stori slabo delo, kar pa lahko povzroči spremembo njegovega razmišljanja, če se on odloči za spremembo svojega načina življenja s predpostavko, da obstaja (da verjame v) življenje po smrti, katero pa se mu (na ta način) zdi zapravljeno....
Potem on cilja na (od)rešenje svoje duše; in tedaj izkorišča vsako priložnost, da bi prejel razlago glede Božje volje in resno obžaluje svoje zapravljeno življenje. In tako potem išče način, kako se spremeniti.... odvraten je sam sebi, kakor (mu je odvratno) tudi prejšnje delovanje; prizna Božanske zapovedi in se še naprej trudi živeti v skladu z njimi.... in šele tedaj je zanj zagotovljen duhovni uspeh oz. njegova duša se lahko še v kratkem času pred smrtjo razvije na višje; in tudi poleg tega, da je njena stopnja zrelosti še vedno nizka, pa ona v spoznanju večnega Božanstva vstopi v duhovno kraljestvo in ni več popolnoma Bogu nenaklonjena.
Če ona prizna Boga in Njegove zapovedi, je (od)rešena in je na poti vzpona; začel se je njen vzpon tako, da duša tudi doseže svoj cilj, če ne na Zemlji, pa potem kasneje v duhovnem kraljestvu. Vendar pa vse dokler človek ne usmerja pozornosti na Božanske zapovedi oz. vse dokler izpolnjevanje le teh povezuje s svetovnimi interesi, duša ostaja v stagnaciji na najnižji duhovni stopnji, in potem bo ona ravno tako ostala v temni duhovni noči.... ona ne spozna Boga in Ga ne more ljubiti; ona ne bo stremela k Njemu, ampak se bo usmerila k Božjemu nasprotniku (Satanu), kateri pa duše ne more nikoli uvesti v znanje (prosvetljenje, ji dati luč), torej ji ne more dati spoznanja Boga....
In to spoznanje je to, kar primanjkuje človeštvu: spoznanje Boga Ljubezni, Kateri je vsemogočen in moder in Kateri želi ljudi pridobiti za Sebe.... Če ima človek spoznanje, če veruje v Boga kot v povsem popolno Bitje, potem bo on ravno tako usmeril pozornost na to, kar to vrhovno Bitje zahteva od človeka.... in on bo to naredil iz najbolj notranje spodbude, ker se v njem prebuja Ljubezen do Boga; in on se trudi priključiti temu najvišjemu, najpopolnejšemu Bitju.... In potem on ne potrebuje zapovedi, ampak je on znotraj (v sebi) poln Ljubezni do Boga in do bližnjega....
AMEN
PrevajalciCaminhar pelo caminho certo na Terra requer o cumprimento dos mandamentos divinos que, no entanto, são extremamente fáceis de cumprir se o ser humano vive no amor, ou seja, se ele tem o instinto de dentro para ser bom e fazer o bem..... Então ele não sentirá os mandamentos de Deus como pressão ou influência que o inibe, mas se esforçará por sua própria vontade para fazer o mesmo que Deus lhe exige, e então ele também seguirá o caminho certo. Então ele não precisa de nenhum mandamento porque sua natureza muda para amar por si mesmo e porque sua vontade se esforça para Deus, assim o espiritual nele já está no reconhecimento da Deidade eterna, mesmo que o ser humano não esteja consciente disso ou tenha o conhecimento correspondente. O conhecimento já está certamente adormecido nele, mas ainda não veio à luz, e ainda assim a sua alma reconhece Deus, caso contrário não lutaria pelo bem. O ser humano também lutará pela perfeição, pois o seu coração, que está disposto e capaz de amar, o impele a uma atividade constante no amor. Assim, suas ações e pensamentos não contradizem os mandamentos de amor que Deus deu a fim de tornar possível às pessoas mudarem de acordo com a Sua vontade. Para muitas pessoas, o conhecimento do bem e do mal não está tão bem desenvolvido porque a sua vontade interior ainda está voltada para o adversário de Deus. Este último nubla a percepção clara do bem e do mal do ser humano, ele apresenta o mal sob uma luz tal que lhe parece tentador. E assim uma pessoa que caiu sob a sua influência, que permite que todos os maus instintos tenham efeito nele, pode, no entanto, convencer-se dentro de si de que está agindo corretamente, pois só vê o seu próprio benefício e considera que tudo o que lhe traz vantagem é bom. Quanto mais profundo ele afunda, ou seja, cai no poder do adversário de Deus, mais seu conhecimento do bem e do mal se desvanece. E os mandamentos divinos serão agora uma diretriz para ele, assim que se esforçar seriamente para viver bem na Terra. Porque o seu modo de vida errado tem de ser sempre mantido à sua altura e os mandamentos divinos têm de ser o seu padrão pelo qual os seus actos são avaliados e julgados. O mandamento do amor colocará sempre de lado a própria vantagem e protegerá a vantagem do próximo, e só quando o ser humano o observar é que começará a submeter-se a estes mandamentos. Os mandamentos individuais tinham que ser emitidos para a pessoa sob a influência do adversário, através dos quais ele pode reconhecer a injustiça de seus pensamentos e ações. A pessoa que está apaixonada, por outro lado, não precisa destes mandamentos, não lhe é possível transgredir os mandamentos individuais, porque o amor a impede de fazer o que uma pessoa sem amor faz sem hesitar. Em uma pessoa amorosa, as forças boas são ativas e estas o afastam de toda má ação irrefletida, enquanto que a pessoa que é movida por Deus, que é desprovida de todo amor, concede acesso às forças do mal e estas repetidamente o impulsionam a realizar ações não amorosas. Mas se todos os mandamentos lhe são impostos, o sentimento de responsabilidade pelas suas acções também pode ser despertado nele e ele então realizará uma má acção com inibições que podem até resultar numa mudança de pensamento, desde que ele decida mudar o seu modo de vida em antecipação a uma vida após a morte que lhe pareça perdida....
Então ele dirige sua atenção para a salvação de sua alma, então ele aproveita todas as oportunidades para obter informações sobre a vontade de Deus, e ele se arrepende seriamente de sua vida fracassada, e então ele procura mudar.... Ele se detesta e suas ações anteriores, ele reconhece os mandamentos divinos e doravante se esforça para viver de acordo com eles.... E só então ele terá sucesso espiritual, ou seja, a sua alma ainda pode desenvolver-se para cima pouco antes da sua morte e, embora o seu grau de maturidade ainda seja baixo, ele entra no reino espiritual com a realização da Deidade eterna, e não está mais completamente afastado de Deus. Assim que reconhece Deus e Seus mandamentos é salvo, está no caminho da ascensão, seu desenvolvimento ascendente já começou e a alma também alcançará sua meta, se não na Terra, então um dia, porém, no reino espiritual. Contudo, enquanto o ser humano ignorar os mandamentos divinos ou associar o cumprimento destes com vantagens terrestres, a alma permanecerá no nível espiritual mais baixo, e então também permanecerá na noite espiritual escura.... Ela não reconhece Deus e também não pode amá-Lo, não lutará por Ele, mas se voltará para o adversário de Deus que, no entanto, nunca poderá tornar a alma conhecedora, portanto também não lhe poderá transmitir o conhecimento de Deus.... E é esse conhecimento que falta à humanidade, o conhecimento de um Deus de amor que é onipotente e sábio e quer conquistar as pessoas para si mesmo.... Assim que o ser humano for iluminado, assim que acreditar em Deus como um Ser supremamente perfeito, ele também perceberá o que esse Ser supremo requer do ser humano.... e o fará por impulso íntimo, porque o amor a Deus desperta nele e ele procura unir-se ao Ser supremo e mais perfeito.... E então ele não precisará de nenhum mandamento, mas estará cheio de amor por Deus e pelo seu próximo de dentro...._>Amém
Prevajalci