Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

OSVOBODITEV IZ MATERIJE.... LENOST.... DEJAVNOST....

To, kar telesu služi za vzdrževanje, bo obenem tudi duševno dozorevalo, ker izpolnjuje njemu določen namen (funkcijo) in tako napreduje v svojem razvoju. Zato je vsaki stvari, vsej materiji dana določena naloga; in ta naloga mora biti koristna, ona mora za to delo stvarstva predstavljati delo Ljubezni, ki pride do izraza na tem predmetu. To (duhovno v materiji), da bi se obdržalo, mora biti odvisno ravno o teh stvareh; tedaj se lahko govori o funkciji služenja materije. In človek mora spodbujati to dozorevanje duhovnega v materiji tako, ko doprinaša k preoblikovanju le te v koristne predmete tako, ko ustvarja in oblikuje po svoji sposobnosti, ko izdeluje stvari, ki bližnjim ali drugim delom stvarstva služijo v skladu z njihovo naravo.

Sam človek mora biti dejaven v služenju bližnjim, kakor mora tudi materiji pomagati, da služi, da se tako odvija celoten proces osvobajanja, ki pa vadno predpostavlja dejavnost služenja. Vse to mora biti vedno utemeljeno na Ljubezni. Ko je namreč nekaj ustvarjeno na škodo bližnjega ali drugih delov stvarstva, tedaj duhovno ni osvobojeno, temveč je prisiljeno na Bogu-nasprotno delovanje; in nikoli se ne more razvijati navzgor, temveč se mora potem, ko je osvobojeno iz forme, ponovno nastaniti v enako formo, vse dokler forma ni izpolnila njenega namena....

To predstavlja podaljšano bivanje v nekem ovoju, zaradi česar to duhovno trpi. Toda duhovno se maščuje človeku, ki je povzročil, da je ta forma nastala, da bi oškodovala bližnjega; maščuje se na najrazličnejše načine, toda vedno bolj tlači dušo kot pa telo; človek se bo duhovno pogrezal v globino teme, kakor bo tudi obratno človek, ki je veliko materiji pomagal, da služi in tako pripomogel pri njenem osvobajanju, pri svojem prizadevanju prejel podporo s strani duhovnega, ki se je osvobodilo s človekovo pomočjo.

Človek lahko zelo veliko pripomore pri osvobajanju materije, kakor tudi on sam pri svojem razvoju navzgor prejme pomoč od nje. Veliko je namreč materije, ki je odvisna od človekove pomoči. Ona čaka, da bo preoblikovana v koristne predmete, v katerih potem duhovno lahko izpolni svojo nalogo služenja, kar je za njega tudi naravna stvar. Zato neka urejena dejavnost, nenehna uporaba materije v sebi vedno prinaša blagoslov, medtem ko lenost ni v skladu z Božjo voljo, ker človek ne izpolnjuje svojega namena, ne služi v Ljubezni.... Len človek ne bo čutil Ljubezni v sebi, ker bi ga drugače Ljubezen spodbujala na dejavnost. On ravno tako ne bo dosegal duhovnih uspehov, ker to slednje lahko doseže edino Ljubezen.... Ljubezen do bližnjega, ki se izraža v služenju.

Za vsako delo stvarstva je značilna neka naloga služenja, celo ko duhovno v njemu služi v stanju prisile. Torej človek ima svobodo glede delovanja v služenju, pri čemer ima on brezštevilne priložnosti, da (po)streže bližnjemu. Tako da on lahko izrazi svojo Ljubezen, z ustvarjanjem in oblikovanjem je lahko dejaven ter ustvarja brezštevilne stvari, ki izpolnjujejo namen služenja.... On lahko pripomore pri razvoju duhovnega (na višje), ki je utelešeno v formah (razne stvari-predmeti), ki so jih ustvarile njegove roke, pri čemer mu bo to duhovno hvaležno....

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

La Libération de la matière – l'oisiveté - l'activité

Ce qui sert au corps pour sa conservation, mûrira en même temps spirituellement, parce qu'il s'acquitte du but qui lui a été assigné et donc il parcourt le chemin du développement vers le Haut. Et donc à tout objet, à toute matière, il est assigné une tâche et celle-ci doit procurer une utilité, elle doit signifier une œuvre d'amour pour l'Œuvre de Création dans laquelle l’objet est employé. Ce dernier doit servir pour la conservation des choses, alors on peut parler d'un but servant de la matière. Et l'homme doit promouvoir le mûrissement du spirituel dans la matière en contribuant à la transformation de celle-ci pour faire des objets utiles, en créant et formant selon sa faculté, en produisant des choses qui servent au prochain ou aux autres Œuvres de Création selon leur constitution. L'homme lui-même doit être actif en servant par amour pour le prochain et il doit aussi aider la matière à servir, pour qu'ait lieu un processus général de Libération qui suppose toujours une activité servante. Et pour tout il doit y avoir à la de base l'amour. Parce que dès qu’est créé quelque chose qui endommage le prochain ou d’autres Œuvres de la Création, le spirituel n'est pas racheté, mais il est contraint à des actions contre Dieu et ne peut jamais se développer vers le Haut, et après la libération de sa forme il doit de nouveau vivifier une même forme aussi longtemps que celle-ci ne s'est pas acquittée de son but servant. Cela signifie un séjour prolongé dans une enveloppe qui devient un tourment pour le spirituel. Et celui-ci se venge sur l'homme qui a fait se lever cette forme pour causer des dommages au prochain ; il se venge de manières très diverses, mais il opprimera toujours davantage l'âme que le corps, l'homme se précipitera spirituellement dans l'abîme de l'obscurité, comme vice versa un homme qui aide beaucoup de matière à servir et donc contribue à sa libération, sera soutenu dans sa tendance spirituelle par le spirituel devenu libre à travers l'aide humaine. L'homme peut contribuer beaucoup à la Libération de la matière, mais lui-même trouve aussi Assistance à travers celle-ci pour son développement vers le Haut. Parce que beaucoup de matière dépend de l'aide de l'homme, elle attend un travail, une transformation pour être changée en objets utiles, dans lesquels maintenant le spirituel peut s'acquitter de sa tâche servante, comme cela est sa destination. Donc une activité réglée, rendra un bénéfice constant à la matière, elle portera toujours en elle sa Bénédiction, car l'oisiveté ne correspond pas à la Volonté de Dieu, parce que l'homme ne s'acquitte pas de son but, il ne sert pas dans l'amour. L'oisif ne sentira en lui-même aucun amour, autrement celui-ci le pousserait à l'activité. Il ne conquerra aucun succès spirituel, parce que ce dernier est l’œuvre seulement de l'amour, de l'amour pour le prochain qui se manifeste en servant. À chaque Œuvre de Création il revient une tâche servante ; mais l'homme est libre de s'activer en servant, et il a d’innombrables occasions pour contribuer à la conservation des Œuvres de la Création, comme aussi d’innombrables occasions de se montrer utile au prochain. Et donc il peut manifester son amour, il peut être actif en créant et en formant d’innombrables choses qui s'acquittent d'un but servant. Il peut contribuer au développement vers le Haut du spirituel qui est incorporé dans la forme que ses mains ont créée et ce spirituel le remerciera dans l’éternité.

Amen

Prevajalci
Prevod: Jean-Marc Grillet