Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

STANJE NEMOČI V ONSTRANSTVU....

Neizkoriščenega časa na Zemlji v onstranstvu ni mogoče nikoli nadoknaditi, čeprav je tudi tam mogoč vzpon k višinam. Proces preobrazbe na Zemlji poteka hitro, medtem ko je v onstranstvu potrebna nepopisno dolga doba, da se duša dvigne do stopnje svetlobe, ki omogoča ustvarjanje in delovanje. Na Zemlji sta volja k Bogu in goreča molitev dovolj, da duša prejme moč, saj ji je ta na voljo v neomejeni meri, medtem ko je v onstranstvu bitje v stanju nepopolnosti brez moči, in zato iz lastne volje ne more ničesar storiti.

Kar pomaga duši, da se osvobodi iz težke ovojnice, zahteva moč. Te moči duša nima, zato svojega stanja ne more poljubno spremeniti, temveč si mora moč najprej pridobiti s svojo voljo. Toda volja je šibka prav zato, ker je bitje nepopolno. V zemeljskem življenju pa zadošča volja k Bogu, da se njegova moč poveča, kakor hitro človek veruje v Jezusa Kristusa in njegovo odrešenjsko delo. Jezus Kristus je to okrepljeno moč volje pridobil za ljudi s svojo smrtjo na križu. Vse, kar človek stori, je izraz moči, zato lahko človek neprestano uporablja in izkorišča moč, saj mu neprestano priteka. Tako kadarkoli lahko opravlja dejanja ljubezni, ki ga osvobajajo njegovih vezi, če le to želi, tudi če je še nepopoln.... tega nepopolno bitje v onstranstvu ne more. Kajti če želi pomagati in dajati ljubezen.... to lahko stori le, če sam prejme ljubezen in jo nato lahko posreduje naprej. In to ljubezen, ki tako postane moč, morajo najprej vanjo usmeriti voljna bitja.... ali bodisi ljudje z molitvijo.... kar pa je dejanje človekove svobodne volje in (molitve) si bitja onostranstva sicer želijo, vendar ga (nikogar) ne morejo prisiliti.... ali pa jo podelijo svetlobna bitja, ki so sposobna dajati, a lahko to storijo šele takrat, ko ima bitje željo, da bi tudi samo pomagalo in delovalo z ljubeznijo. Tako mora biti najprej prisotna volja do služenja, preden se lahko zgodi prenos moči, in bitje v svojem bednem stanju najprej misli nase, ne pa na sočutne duše.

Na Zemlji človek uporablja moč za kakršnokoli dejavnost in s tem nenehno služi, ne da bi se tega nujno zavedal. Tako se lahko njegova duša oblikuje tudi nezavedno, če ga notranje nagiba k dobremu in se temu nagibu ne upira. S tem se moč v njem povečuje in njegovo zemeljsko življenje je lahko nepredstavljivo uspešno, saj mu vsako dobro dejanje prinaša novo moč in ga zavestno usmerja k Bogu. V zemeljskem življenju torej človek lahko dela ali opušča, kar želi, saj ga ne ovira pomanjkanje moči, medtem ko v onostranstvu volja samodejno ne daje moči, temveč je volja za pomagati tista, ki mu prinaša moč. Moč, ki jo prejme, koristi tistim bitjem, ki jim želi pomagati, in z voljo do pomoči si pridobi tudi ljubezen svetlobnih bitij, ki se nato obrnejo tudi nanj. Vzpon v višje sfere se za nepopolne duše začne z ljubečim dejanjem, vendar traja nepredstavljivo dolgo, preden doseže isti cilj, ki ga ljudje na Zemlji zlahka dosežejo, saj lahko takoj udejanijo svojo voljo, saj imajo potrebno moč.

Volja in moč sta nujno potrebni za preobrazbo še vedno temnega bitja v bitje svetlobe. Če pa je bitje brez moči, ostaja njegovo stanje nespremenjeno, torej takšno, kakršno je bilo ob odhodu z Zemlje. Volja, usmerjena navzgor, mu prinaša večjo moč, dokler prebiva na Zemlji, medtem ko je v onostranstvu prejemanje te moči povezano z enim pogojem.... in sicer s posredovanjem te moči dušam, ki potrebujejo pomoč. Človek si mora torej želeti moč za druge duše; želja delovati v ljubezni mora biti povod za njeno pridobivanje, tedaj mu bo tudi dana. Zato si mora človek to moč želeti v korist drugih duš. Kot razlog za prošnjo za to moč mora obstajati želja po delovanju v ljubezni; potem mu bo ta moč tudi dana. Pripravljenost za delovanje v ljubezni je torej pogoj za prejem moči. V zemeljskem življenju pa to moč lahko človek poseduje, tudi če je ne uporablja za dejanja ljubezni. In zato lahko človek na Zemlji doseže nepredstavljiv duhovni napredek, če le uporablja moč, ki mu pripada, v skladu z Božjo voljo. Lahko se popolnoma preobrazi v bitje svetlobe in ob vstopu v posmrtno življenje stoji v stanju svetlobe, ki mu prinaša nepredstavljivo nebeško blaženost-

Človek, ki zapusti zemeljsko življenje v duhovni temi, potrebuje neskončno veliko časa, da se preobrazi v nosilca svetlobe, čeprav mu v onstranstvu pomagajo bitja svetlobe, ki nenehno delajo, da bi temo pripeljala k svetlobi....

Amen.

Prevajalci
Prevod: Janko Žagar

Estado impotente na vida após a morte....

O tempo não utilizado na Terra nunca pode ser compensado no além, embora lá também seja possível uma ascensão para cima. O processo de mudança na Terra ocorre em pouco tempo, enquanto que no além é necessário um tempo indescritivelmente longo para colocar a alma no grau de luz que resulta na criação e moldagem. Na Terra a vontade para Deus e a oração sincera é suficiente para que a força seja transmitida à alma, pois a força está disponível para ela desmedida, enquanto que no além o ser é impotente no estágio de imperfeição, de modo que não pode mais fazer nada de sua própria vontade. Pois o que a ajuda a libertar-se de envelopes opressivos requer força. Ela não possui essa força e, portanto, não pode mudar seu estado à vontade, mas deve primeiro adquirir a força através de sua vontade. Mas a vontade é fraca, precisamente porque o ser é imperfeito. Na vida terrena, por outro lado, a vontade para com Deus é suficiente para que a sua força aumente assim que o ser humano acredita em Jesus Cristo e no Seu acto de Salvação. Pois Jesus Cristo adquiriu esta força de vontade crescente para as pessoas através de Sua morte na cruz. Tudo o que o ser humano faz é uma expressão de força, assim o ser humano pode constantemente usar e beneficiar da força porque flui constantemente para ele. Ele pode, portanto, realizar as obras de amor, que o libertam de sua escravidão, a qualquer momento, enquanto ele quiser, mesmo que ainda seja imperfeito, o que o imperfeito do além não pode fazer. Pois mesmo que queira ajudar e dar amor.... só o pode fazer quando recebe o próprio amor e assim o pode transmitir. E este amor, que assim se torna força, deve primeiro ser-lhe dado por seres dispostos.... quer pelas pessoas através da oração.... que, no entanto, é um acto de livre vontade do ser humano e pode certamente ser desejado pelos seres do além mas não forçado.... ou por seres leves capazes de dar, que também só podem distribuir quando o ser tem o desejo de ajudar pela sua parte e de ser amorosamente activo. Assim, a vontade de servir deve estar presente antes que a transmissão de forças possa ter lugar, e na sua situação lamentável o ser pensa primeiro em si mesmo e não nas almas que sofrem. Na Terra o ser humano usa a força para qualquer atividade, e assim ele sempre e constantemente serve sem se submeter conscientemente ao serviço. Assim também sua alma pode se moldar inconscientemente, se ela o impele interiormente a fazer o bem e ele não resiste a esse impulso. E assim a força nele é aumentada, e a sua vida terrena pode ser inconcebivelmente bem sucedida, porque cada boa ação lhe dá força novamente e o deixa lutar conscientemente para Deus. Assim na vida terrena o homem pode fazer o que quiser, porque não é impedido por falta de forças. Enquanto no além a vontade ainda não significa receber força ao mesmo tempo, mas apenas a vontade de ajudar a ganhá-lo força. A força que lhe é agora transmitida beneficia, por assim dizer, os seres aos quais ele quer dar ajuda, e através da vontade de ajudar ele agora também adquire o amor dos seres de luz, e só agora ele também é considerado por eles. A subida à ascensão certamente começa com o momento da atividade amorosa de uma alma imperfeita, mas requer um tempo inconcebivelmente longo antes de alcançar o mesmo objetivo, que o ser humano pode facilmente alcançar na Terra, já que pode pôr imediatamente em ação a sua vontade, já que não lhe falta força para fazê-lo. Vontade e força são absolutamente necessárias para a transformação de um ser ainda escuro em um ser de luz.

Se o ser é impotente, o seu estado permanece inalterado, ou seja, o mesmo que era quando deixou a Terra. A vontade virada para cima ganha-lhe mais força enquanto permanecer na terra, enquanto que no além a concessão de força está ligada a uma condição.... com a transmissão desta força às almas que precisam de ajuda. Assim, o ser deve desejar a força para outras almas.... O desejo de trabalhar no amor deve ser a razão para solicitar a força, então essa força também lhe será fornecida. A vontade de ser amorosamente ativo é, portanto, um pré-requisito para o fornecimento de força. Mas na vida terrena o homem pode dispor da força mesmo que não a use para ser amorosamente ativo. E por isso o ser humano pode alcançar um progresso espiritual inimaginável na Terra, tão logo utilize as forças a que tem direito, segundo a vontade divina. Ele pode moldar-se completamente num ser de luz e, ao entrar no além, viver num grau de luz que lhe traz delícias celestiais inconcebíveis, e um ser que deixa a vida terrena nas trevas espirituais precisa de um tempo infinitamente longo para se moldar num portador de luz, mesmo que também receba ajuda no além dos seres de luz que estão constantemente activos para guiar as trevas em direcção à luz...._>Amém

Prevajalci
Prevod: DeepL