Ko je dobro usmerjeno k Bogu, zgradi okoli sebe nekakšen varovalni zid. In zlo skuša porušiti ta zid in se pri tem poslužuje nečistih sredstev... bojuje se na skrivaj in pogosto pod krinko dobrote in pobožnosti. In takrat je potrebno biti dvojno pozoren, da bi se to prepoznalo kot zlo. Bogu nasprotujoče sile ostajajo blizu človeka, ki stremi k Bogu in zaznavajo tudi najmanjšo mlačnost človeka, da bi njegovo mišljenje usmerili k stvarem, ki so onkraj božanskega. Še posebej, ko je človek šibak, takrat sprejema misli, ki mu jih šepetajo, in njegovo razmišljanje se ne giblje več izključno po duhovni poti. In potem se mora človek boriti sam s seboj, da te misli premaga. Šele takrat ga srce močneje žene k Bogu, ker duša občuti padec kot nekaj obremenjujočega in se ga želi osvoboditi. Vendar pa se vsak duhovni boj izraža glede na zmagovalca... Če ima nasprotnik premoč, potem bo človek težil k zunanjim stvarem in bo delal za zemeljski uspeh... Prekinil bo duhovno stremljenje in tako plačal davek svetu.... Če pa v njem deluje moč duha, ga zemeljske preizkušnje ne morejo spremeniti v njegovi volji... V sebi je miren in osredotočen na cilj; prezira tisto, kar se mu bliža in ga hoče nagniti k zemeljskemu načinu mišljenja; je zvest Bogu in tako zanj ni odstopanja, njegova volja je vedno in nenehno usmerjena k zedinjenju z Bogom... Upiranje skušnjavam in povečano hrepenenje po Bogu predstavlja duhovni napredek.
Ta človek je torej zgradil varovalni zid, ki preprečuje, da bi ga zlo doseglo. Zavarovan je pred skušnjavami in prepoznava sile, ki ga pod krinko dobrega poskušajo zatirati. Ker so njegovi občutki podobni mimozi. (Ker je njegovo zaznavanje prečiščeno).... Neprestano bo opažal nečisto in se ga branil; a tisti, ki se jim pustijo ujeti, so še sami nečisti, v njihovih srcih je še prevelika želja po svetu in kar se jim približa z lepimi besedami in kretnjami, tega se ne bodo zavedali kot slabo in napačnega, tako da ima nasprotnik lahko igro. Če pa je človek buden in prosi Boga za pomoč, se bo njegov vid izostril in ravnal bo v skladu z Božjo voljo. Boj bo zanj ostal stalen, edino manj opazen bo, če bo njegovo stremljenje usmerjeno k Bogu... Vendar Bog ta boj dopušča, da človek na njem preizkuša svojo moč, da bi moč, ki mu primankuje, lahko izprosil pri Bogu, da bi pri Njem našel svoje zatočišče... In tako bo njegov odnos do Boga vedno odločilen za to, kdo bo zmagovalec, dobro ali zlo.
AMEN
PrevajalciÉ como uma partição que o bem constrói ao seu redor, se o seu desejo é dirigido a Deus. O mal procura derrubar esta divisão e usa meios injustos para o fazer. Luta em segredo e muitas vezes sob o pretexto de bondade e piedade. E então é necessário estar duplamente vigilante para que seja reconhecido como maligno. As forças afastadas de Deus permanecem perto do homem que se esforça para Deus e percebe a mais leve tibieza de sua parte para dirigir seu pensamento para coisas que se afastam do divino. E agora o ser humano só precisa ser fraco, então ele capta os pensamentos que lhe são sussurrados e o seu pensamento já não se move exclusivamente por um caminho espiritual. E então o ser humano deve lutar novamente consigo mesmo para superar esses pensamentos. Só então o seu coração o conduz com mais força para Deus, pois a alma sente o desperdício como algo pesado e procura libertar-se dele novamente. Mas toda batalha espiritual se expressa de acordo com o vitorioso.... Se o adversário tem a vantagem, então o ser humano lutará por coisas externas e lutará pelo sucesso terreno. Ele vai interromper o esforço espiritual e assim prestar homenagem ao mundo.... Mas se a força do espírito é eficaz nele, as tentações terrenas não podem mudar a sua vontade.... Ele é interiormente calmo e determinado; despreza o que se aproxima dele e gostaria de fazê-lo pensar em pensamentos terrenos; ele é fiel a Deus e, portanto, não há distrações para ele, sua vontade é sempre e constantemente direcionada para a união com Deus.... E significa progresso espiritual ter resistido às tentações e estar em crescente desejo por Deus. Este, então, ergueu para si mesmo a divisória que impede que o mal chegue até ele. Ele é imune às tentações e também reconhece as forças que procuram oprimi-lo com a máscara do bem. Para mimosa é a sua sensibilidade.... Ele sempre sentirá o impuro e se defenderá contra ele; mas aqueles que se deixam capturar por ele ainda são impuros, o desejo pelo mundo ainda é grande demais em seus corações e o que se aproxima deles com belas palavras e expressões que eles não percebem como más e erradas, e assim o adversário tem um jogo fácil. Mas se o ser humano estiver vigilante e pedir ajuda a Deus, seus olhos serão afiados e ele agirá de acordo com a vontade divina. Continua a ser uma batalha constante para ele, apenas menos perceptível, por isso o seu desejo aplica-se a Deus.... Mas a luta é permitida por Deus para que o próprio ser humano teste a sua força nela, para que ele peça a Deus a força que lhe falta, e assim se refugie n'Ele.... E assim a sua atitude para com Deus será sempre decisiva quanto a quem permanece vitorioso, o bem ou o mal...._>Amém
Prevajalci