Ko je dobro usmerjeno k Bogu, zgradi okoli sebe nekakšen varovalni zid. In zlo skuša porušiti ta zid in se pri tem poslužuje nečistih sredstev... bojuje se na skrivaj in pogosto pod krinko dobrote in pobožnosti. In takrat je potrebno biti dvojno pozoren, da bi se to prepoznalo kot zlo. Bogu nasprotujoče sile ostajajo blizu človeka, ki stremi k Bogu in zaznavajo tudi najmanjšo mlačnost človeka, da bi njegovo mišljenje usmerili k stvarem, ki so onkraj božanskega. Še posebej, ko je človek šibak, takrat sprejema misli, ki mu jih šepetajo, in njegovo razmišljanje se ne giblje več izključno po duhovni poti. In potem se mora človek boriti sam s seboj, da te misli premaga. Šele takrat ga srce močneje žene k Bogu, ker duša občuti padec kot nekaj obremenjujočega in se ga želi osvoboditi. Vendar pa se vsak duhovni boj izraža glede na zmagovalca... Če ima nasprotnik premoč, potem bo človek težil k zunanjim stvarem in bo delal za zemeljski uspeh... Prekinil bo duhovno stremljenje in tako plačal davek svetu.... Če pa v njem deluje moč duha, ga zemeljske preizkušnje ne morejo spremeniti v njegovi volji... V sebi je miren in osredotočen na cilj; prezira tisto, kar se mu bliža in ga hoče nagniti k zemeljskemu načinu mišljenja; je zvest Bogu in tako zanj ni odstopanja, njegova volja je vedno in nenehno usmerjena k zedinjenju z Bogom... Upiranje skušnjavam in povečano hrepenenje po Bogu predstavlja duhovni napredek.
Ta človek je torej zgradil varovalni zid, ki preprečuje, da bi ga zlo doseglo. Zavarovan je pred skušnjavami in prepoznava sile, ki ga pod krinko dobrega poskušajo zatirati. Ker so njegovi občutki podobni mimozi. (Ker je njegovo zaznavanje prečiščeno).... Neprestano bo opažal nečisto in se ga branil; a tisti, ki se jim pustijo ujeti, so še sami nečisti, v njihovih srcih je še prevelika želja po svetu in kar se jim približa z lepimi besedami in kretnjami, tega se ne bodo zavedali kot slabo in napačnega, tako da ima nasprotnik lahko igro. Če pa je človek buden in prosi Boga za pomoč, se bo njegov vid izostril in ravnal bo v skladu z Božjo voljo. Boj bo zanj ostal stalen, edino manj opazen bo, če bo njegovo stremljenje usmerjeno k Bogu... Vendar Bog ta boj dopušča, da človek na njem preizkuša svojo moč, da bi moč, ki mu primankuje, lahko izprosil pri Bogu, da bi pri Njem našel svoje zatočišče... In tako bo njegov odnos do Boga vedno odločilen za to, kdo bo zmagovalec, dobro ali zlo.
AMEN
PrevajalciE’ come un muro di separazione che il Bene edifica intorno a sé, quando il suo desiderio è rivolto a Dio. Il maligno cerca comunque di abbattere questo muro di separazione e per questo si serve di mezzi impuri, lotta nel nascondimento e sovente sotto il mantello di copertura della bontà e religiosità. Ed allora vale essere doppiamente vigile, affinché venga riconosciuto come maligno. Le forze lontane da Dio rimangono vicino all’uomo che tende verso Dio e sfruttano la sua minima tiepidezza per guidare il suo pensare su cose che stanno lontane dal Divino. Ed ora l’uomo deve soltanto essere debole, allora accoglie dei pensieri che gli vengono sussurrati ed il suo pensare non si muove più su una via esclusivamente spirituale. Ed allora l’uomo deve di nuovo combattere contro sé stesso per vincere quei pensieri. Solo allora il suo cuore lo spinge più forte verso Dio, perché l’anima percepisce la caduta come qualcosa che l’aggrava e cerca di liberarsene. Ogni lotta spirituale si manifesta secondo il vincitore. Se l’avversario ha il sopravvento, allora l’uomo tenderà a cose esteriori e si adopererà per il successo terreno. Interromperà il tendere spirituale e quindi darà il tributo al mondo. Ma se in lui è efficace la Forza dello spirito, allora le tentazioni terrene non lo possono cambiare nella sua volontà. Interiormente è calmo e cosciente della meta; disprezza ciò che gli si avvicina e che vorrebbe indurlo al pensare terreno; mantiene a Dio la fedeltà e quindi per lui non esistono distrazioni, la sua volontà è rivolta sempre e continuamente all’unificazione con Dio. Significa progresso spirituale, aver resistito contro le tentazioni e stare nell’aumentato desiderio per Dio. Costui quindi si è eretto un muro di separazione che tiene lontano il maligno di giungere a lui. E’ difeso contro le tentazioni e riconosce anche le forze che cercano di spingersi a lui sotto la maschera del bene. Perché il suo percepire è mimosico, sentirà sempre l’impurità e se ne difenderà; ma coloro che se ne lasciano catturare, loro stessi sono impuri, nei loro cuori la brama per il mondo è ancora troppo grande e non si rendono conto come cattivo e falso di ciò che si avvicina a loro con belle parole e maniere, e così l’avversario ha gioco facile. Ma se l’uomo è vigile e chiede l’Assistenza a Dio, il suo sguardo viene acutizzato ed agirà secondo la Volontà divina. Per lui rimane una costante lotta, soltanto sempre meno percettibile, se il suo desiderio è rivolto a Dio. Ma la lotta è concessa da Dio, affinché l’uomo stesso vi metta alla prova la sua forza, affinché richieda la Forza mancante a Dio, quindi si rifugia in Lui. E così sarà sempre decisiva la sua presa di posizione verso Dio, chi rimane vincitore, il Bene oppure il male.
Amen
Prevajalci