Obstaja samo ena pot, ki vodi v večno življenje in k združitvi z Bogom.... pot preko Jezusa Kristusa. In kdor Kristusa zavrača, ne bo mogel nikoli vstopiti skozi vrata neba v večno blaženost. Človek mora hoditi po enaki poti, po kateri je hodil Jezus na Zemlji, po poti Ljubezni in trpljenja, ker se on lahko (od)reši edino preko Ljubezni in preko trpljenja zmanjša krivdo greha. Da pa bi to lahko naredil, mu mora biti prenesena milost, katero je Jezus dosegel s smrtjo na Križu in katero on lahko ponovno prejme šele takrat, ko on prizna Jezusa Kristusa kot Odrešenika in Božjega Sina. On mora imeti vero v Božanskega Odrešenika.... mora verjeti, da Ga je Sam Bog poslal na Zemljo, da se je potem lahko nastanil v Njem v vsej polnosti.... on mora verjeti, da se je Sama Božanska Ljubezen spustila dol k ljudem. In on dokazuje vero v Boga edino tedaj, ko prizna delo odrešenja kot delo največje Ljubezni do ljudi in želi imeti delež v blagoslovu dela odrešenja. Jezus je delal: »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po Meni....« (Janez 14:6). Jezus teh besed ni izgovoril kot človek, ampak je te besede potrebno razumeti duhovno. On Osebno je bil čista Ljubezen, in zato se mora človek oblikovati v Ljubezen, da bi bil združen z Očetom, Ki je Sama Ljubezen. Torej ko je človek v Ljubezni, bo obenem tudi prepoznal, da je Jezus Kristus utelešenje (pojem, namen, celota, poosebitev, vsebina) večnega Božanstva. On ne bo več mogel razdvojiti Kristusa in Boga, zaradi česar bo Ljubezen edina pot (način), da pride do Boga. Toda če človek ne prizna Kristusa, potem on ne more nikoli pravilno razmišljati. In četudi on želi Boga potrditi, pa to ni globoka vera, ki Boga in Kristusa razdvaja enega od drugega. On si je za večno Božanstvo ustvaril zavajajoč pojem. Krščanska doktrina kot najpomembnejšo stvar predpisuje dve zapovedi: ljubi Boga iznad vsega in bližnjega kot samega sebe (Matej 22:36-40; Marko 12:28-31). Da pa bi lahko izpolnil to zapoved, mora biti on sam Ljubezen in mora hoditi po enaki poti, po kateri je Jezus hodil na Zemlji. On mora na vseh svojih življenjskih poteh deliti (dajati) Ljubezen. Ker pa je Bog Sama Ljubezen, on z vsakim delom Ljubezni k sebi privlači večno Božanstvo, ker se tako združuje z njim. In potem se odvija isto to, kar je Jezus navedel z Besedami: »Oče in Jaz sva eno....« (Janez 10:30). On se je namreč na enak način zedinil z Bogom preko Njegove ogromne Ljubezni, tako da je lahko s polno pravico izgovoril te Besede. Njegovo bitje je bilo popolnoma prežeto z Božanskim Duhom, zato je bil Oče.... večno Božanstvo.... v Sinu, v Tistemu, Ki je nastal iz Njega, in za večnost nista mogla biti več razdvojena eden od drugega. Vendar pa bo ta združitev z izvorno močjo vedno posledica iskrene Ljubezni do Boga in do ljudi, zaradi česar je ljubezen pot, ki vodi do Boga. Delo Odrešenja je bilo največje delo Ljubezni nekega človeka za celotno človeštvo. Kdor tega ne prepozna (prizna), je brez vsakršne Ljubezni, ker bi drugače moral on jasno prepoznati vezo, in izginil bi vsakršen dvom glede Jezusove Božanstvenosti. Namreč pot proti navzgor ne bo mogla biti nikoli premagana brez Ljubezni, ker potem človek ne hodi za Jezusom; on ne pripada tistim, ki so bili preko Njegove smrti na Križu odkupljeni, zaradi česar pa ostaja izgubljen za vekomaj.
AMEN
PrevajalciHá apenas um caminho que leva à vida eterna e à união com Deus.... o caminho via Jesus Cristo, e quem rejeitar Cristo nunca poderá entrar pelo portão do céu para a bem-aventurança eterna. O ser humano deve tomar o mesmo caminho que Jesus tomou na terra, o caminho do amor e do sofrimento, pois ele só pode redimir-se por amor e reduzir a sua culpa de pecado através do sofrimento. E para poder fazer isso, as graças adquiridas pela morte de Jesus na cruz devem ser-lhe transmitidas, as quais, por sua vez, ele só pode receber se reconhecer Jesus Cristo como Redentor e Filho de Deus. Ele deve ter fé no divino Redentor.... Ele deve acreditar que o próprio Deus O enviou à Terra para poder habitar n'Ele em toda a plenitude.... ele deve acreditar que o próprio amor divino desceu às pessoas, e então ele só prova fé em Deus quando reconhece o ato de Salvação como um ato de maior amor pelas pessoas e quer participar da bênção do ato de Salvação. Jesus diz: "Ninguém vem ao Pai senão através de Mim....". Jesus não fala estas palavras como um ser humano, mas elas devem ser entendidas espiritualmente. Ele próprio era puro amor, e assim o ser humano deve moldar-se em amor para estar unido ao Pai, que é o próprio amor. Mas, se o ser humano está em amor, então ele também reconhecerá que Jesus Cristo é também a encarnação da Deidade eterna. Ele não será mais capaz de separar Cristo de Deus, e assim o amor será a única maneira de chegar a Deus. Mas se uma pessoa não reconhece Cristo, ela nunca pode pensar corretamente. E mesmo que ele queira afirmar Deus, esta não é uma fé profunda que separe Deus e Cristo um do outro. Ele faz um falso conceito da eterna divindade. A doutrina cristã prescreve como mais importantes os dois mandamentos: Amarás a Deus acima de todas as coisas e ao teu próximo como a ti mesmo. Para poder cumprir este mandamento, ele próprio deve ser amor, e por isso deve seguir o mesmo caminho que Jesus seguiu na terra; deve distribuir amor por todos os seus caminhos de vida, e como Deus é amor a si mesmo, ele atrai a Deidade eterna para si mesmo através de cada obra de amor, assim ele se une a ela, e então acontece a mesma coisa que levou Jesus a dizer: "O Pai e eu somos Um". Ele também se uniu a Deus por meio do Seu amor excessivo, de modo que Ele foi plenamente justificado ao pronunciar estas palavras, pois o Seu ser foi completamente permeado pelo Espírito divino, assim o Pai.... foi a Deidade eterna.... no Filho, naquilo que d'Ele procedera, e não podiam mais ser separados eternamente um do outro. E esta fusão com o poder elementar será sempre o resultado do amor íntimo por Deus e pelas pessoas, assim o amor é o caminho que conduz a Deus. A obra de redenção foi a maior obra de amor de um ser humano por toda a humanidade. Quem não reconhece isso deve ser desprovido de todo amor, caso contrário quereria reconhecer a ligação mais claramente e toda dúvida sobre a divindade de Jesus desapareceria. Sem amor, porém, o caminho da ascensão nunca pode ser percorrido, pois então o ser humano não segue Jesus; ele não pertence àqueles que foram redimidos através de Sua morte na cruz e, portanto, está perdido por eternidades....
Amém
Prevajalci