V trenutku smrti je duša v skrajnem stiski, če spozna praznino svojega življenja, in ta trenutek je zanjo strašen boj. Revna in zapuščena prehaja skozi vrata večnosti, v stanju, ki je usmiljenja vredno, ker se spominja svojega zapravljenega življenja in se ne more odrešiti krivde. In v tej stiski je pogosto boleče, kar se razodeva duhovnemu očesu takšnih duš, ki so bile na Zemlji nenavadno čaščene in slavne, vendar teh slovesnosti ni mogoče z nikakršno povezavo spraviti v njihovo nadvse bedno bivanje v onostranstvu.
Ves blišč na Zemlji je za takšno dušo neizrekljiva bolečina, saj je bil na neki način povod za njeno posvetno prizadevanje in s tem tudi za njeno sedanje stanje. In zdaj ta duša tava gola in v popolni revščini, in vse slovesnosti (ceremonije), ki se prirejajo v njeno čast na Zemlji, ji ne morejo ponuditi niti najmanjšega olajšanja. Dušo napolnijo le z jezo, samoobtoževanje pa je tako strašno, da tava v stanju agonije. Le misel, z ljubeznijo poslana za njo, ji lahko prinese olajšanje, zato lahko duša upa na olajšanje le, če na Zemlji za seboj pusti ljudi, ki so bili resnično z njo v ljubezni povezani. Vsako še tako majhno delo ljubezni, ki ga je nekoč na Zemlji storila, je blagodejno zanjo, zdaj ko je v vsej svoji goloti, in ko se tak človek na Zemlji nje ljubeče spominja, ji to daje moč, in v svoji zapuščenosti išče način, kako ublažiti svojo grozno situacijo. Čim bolj je bilo njeno zemeljsko življenje prazno ljubezni, tem težje bo našla pot k luči....
Amen.
PrevajalciA la hora de la muerte el alma se encuentra en un acoso extremo si reconoce el desaprovecho de su vida, y esta hora ahora es una lucha terrible. Entra por el portal de la eternidad solo y perdido, en un estado que es deplorable, porque piensa en su vida perdida y no puede liberarse de la culpa. Y en esta pena a menudo es doloroso lo que el ojo espiritual de aquellas detecta, si en el mundo terrestre fueron celebrados con honores y que no hay nexo entre estas celebraciones y la miseria en el más allá. Cada pompa terrestre es un dolor infinito para aquellas almas, porque fue razón de su anhelo terrestre y causa de su situación actual. Y este alma ahora se mueve desnudo y con necesidad extrema y cada celebración terrenal que se hizo por su bien, no le pueden prestar alivio.... solo llenan el alma con rabia y la auto culpa es tan temerosa que está perdido en un estado tormentoso. Solo un pensamiento cariñoso que se le manda le puede dar consuelo, entonces un alma sólo puede esperar alivio, si deja atrás a hombres en la tierra que le fueron enlazado en amor verdadero. Cualquier acto más pequeño de amor que se ha realizado en la tierra es un bienestar para él, ahora que se encuentra desnudo, y si hay un hombre en la tierra que piensa con cariño en él, le transmite fuerza y puede buscar un camino en su perdición que puede aliviar su estado horrible. Pero cuanto más vacía de actos de amor fue su vida terrestre más difícil será su camino hacia la luz....
amén
Prevajalci