Brez začetka in brez konca, iz večnosti v večnost Bog, Gospodar dopušča (dovoljuje), da človek (ob)čuti Njegovo Ljubezen.... Vse stvari vdihujejo Božjo Ljubezen, Gospodarjeva potrpežljivost in blagost pa jim omogočata obstoj (življenje). In če Gospodar na tako očiten način deluje, da bi Svojim otrokom na Zemlji prinesel svetlobo, tako je On tudi v vesolje postavil dokaz Svoje ogromne Ljubezni do ljudi, da bi jim omogočil, da bodo vse njegove lepote dostopne za njih. Neka takšna Očetovska Ljubezen nikoli ne dovoli, da bi bila bitja, velika in majhna brez izhoda izročena zli moči. Tej moči bo preko Božje milosti in moči vedno postavljena meja, da ona ne bi povsem prevzela (zasužnjila) izgubljeno (grešno) dušo.
Moč človekovega delovanja pa že predstavlja oviro za sovražnika tam, kjer se sovražnik počuti oslabljen. Človeku je dana moč delovanja in on jo lahko izkorišča glede na svoj lastni svobodni preudarek, ker mu je obenem tudi dana svobodna volja v času zemeljskega življenja. Tisti, ki sedaj slabo uporablja to moč delovanja, sam sebe predaja sovražniku v roke, zaradi česar tudi ne sme nikoli zvaliti krivde na Večno Božanstvo, Ki ga je postavilo v vesolje. Namreč vsak človek je od Očeta tako obskrbljen, da ima na razpolago neko določeno mero moči volje.
On pa se le tej pogosto zoperstavlja z lastno lenostjo, zaradi katere bo moč volje izjemno oslabela. To pa pomeni največjo nevarnost.... ker se le ta tako kot v zemeljskem smislu razteže tudi na duhovno življenje. Človek, ki je ves čas dejaven v svetovnem smislu, bo v primeru, da je prejel spoznanje, ravno tako vneto opravljal delo na svoji duši.... on si bo na enak način, kot izpolnjuje zemeljske dejavnosti, ravno tako prizadeval nadaljevati začeto delo, ki se tiče duše. Tako je največja nevarnost za človeka ta, da je na Zemlji nedejaven, ker potem tudi duša na enak način trpi v pomanjkanju, čas na Zemlji pa mineva neizkoriščen za vekomaj.
Ljubezen nebeškega Očeta enako vpliva na človeka in dopušča, da ga doleti vsa spodbuda, da bi ga prebudila iz takšne slabosti volje, nedejavnosti in otopelosti (letargije); če pa je človekova volja, da služi Bogu dobra, bodo te spodbude povečale njegovo težnjo k dejavnosti.... Toda če se človek upira, potem duša s sodelovanjem dobrih duhovnih bitij išče izhod iz svoje težave, ko obremenjuje svoje telo z raznoraznimi vrstami trpljenja, depresijami ali težavami, ki mu otežujejo življenje ali povzročijo, da je le to neugodno (neprijetno). Potem pa človek sam išče izhod in začenja odstranjevati ves ta odpor, krepi voljo, kar pa potem blagodejno deluje tudi na telesno ustvarjalno moč....
AMEN
PrevajalciWithout beginning and without end, from eternity to eternity, the lord God makes people feel His love.... All things breathe God's love, and the patience and gentleness of the lord makes them endure. And if the lord so obviously works to bring light to His children on earth, this is also proof of His immense love for human beings, whom He has placed in the universe in order to make all its glories accessible to them one day. Such fatherly love also never allows beings, great and small, to be hopelessly at the mercy of evil power. God's will and power will always set a limit to this power so that it does not seize the erring soul too much. People's energy is already an obstacle where the enemy feels paralyzed. The power of action is given to man and he can use it at his own discretion, since at the same time he was also given free will for the earthly career. Whoever makes little use of this energy puts himself into the hands of the enemy, and the eternal deity, Who placed him in the universe, must never be blamed. For every human being is considered by the father in such a way that he has a measure of willpower at his disposal. However, he often opposes this with his own sluggishness and the strength of will is thereby extraordinarily weakened. This is a danger of the greatest importance.... for this sluggishness extends to both earthly and spiritual life. The person who is always active in the worldly sense will also tackle the work on his soul with the same vigour in the case of realization.... He will have the same endeavour to continue the work he has begun for the soul as he does for earthly activity. It is therefore the greatest danger for a person to be inactive on earth, for his soul will then likewise die and his time on earth will pass unused for eternity. The heavenly father's love constantly influences the human being and provides him with every stimulus in order to awaken him from such weakness of will, inactivity and lethargy, and if the human being's will to serve the lord God is good, these stimuli will increase the urge to be active.... But if the human being resists, then the soul, in its distress, seeks a way out by inflicting all kinds of plagues on the body with the help of the good spiritual beings, with physical suffering, depression or discomfort, which make life difficult or unpleasant for him. And then the person looks for a way out himself and, in order to overcome all these resistances, begins to strengthen his will, which then also has a favourable effect on his physical creative power....
Amen
Prevajalci