Ljudje imajo toliko priložnosti, da si olajšajo pot navzgor, da je vsakdo neizogibno sposoben obvladati življenje, če le vedno dopušča, da vlada Gospod Bog. Vendar pa ljudje pogosto presojajo, preden so stvar resno preučili.... zato so pogosto zelo blizu vira milosti, vendar ga ne najdejo, ker verjamejo, da lahko shajajo brez osvežitve. Če se nebeški Oče usmili takšnih zemeljskih otrok in jim želi olajšati pot navzgor, a naleti na močan odpor, potem je dolina življenja za te ljudi odtlej posoda brez vsebine.... njihova usoda bo še naprej neplodna praznina srca, ki jo poskušajo pregnati z materialnimi interesi.
Tudi vaši bližnji, ki se ne oprimejo Očetove rešilne roke, so v takšni stiski, in njihovo vedenje je podobno vedenju neumnih devic, ki gredo v temo in svetlobo pustijo doma. Kjer sije tako svetla luč, da lahko sveti daleč naokrog, pa se tej luči izogibajo, tam ljubezen božanskega odrešenika ne more storiti ničesar, dokler ne pride dan, ko se ga bodo spomnili s kesanjem.... In v tisti uri vam bo poslana prilika, ki vam bo zelo nazorno pojasnila očetovo ljubezen do svojih otrok....
V najtemnejši noči ženska tava po zapuščenih ulicah in v sebi nosi hrepenenje po domu. Hrepenenje in upanje jo spodbujata, da pohiti, in kmalu v daljavi zagleda svetlo luč.... V svojem srcu moli k Bogu, da bi ta luč zanjo sijala na poti domov. In Bog je odgovoril na njeno molitev in svetla luč je prebila temo noči.... Dal ji je moč in ni dopustil, da bi se utrudila, dokler ni dosegla svojega cilja.... In ta svetla luč je bila vera.... moč je bila ljubezen.... in njeni koraki so bili volja.... Takoj, ko se je v molitvi obrnila k Očetu, ji je bilo pomagano, noč je postala dan, ker je vera in z njo ljubezen vstopila v njeno srce. Kdo med vami, zemeljskimi popotniki, ne potrebuje te svetle luči?.... Kdo med vami lahko najde pot do večnega doma brez vere?....
In kjer vam primanjkuje moč ljubezni, tam ste podobni popotniku, ki se nikoli ne trudi napredovati.... ki se nenehno pritožuje nad dolgo potjo, vendar ne stori ničesar, da bi prišel do cilja. Manjka mu volje, in brez nje ostaja vedno na istem mestu. Človek vedno ostaja na isti ravni, če njegova volja ne postane aktivna, da bi nato z vero in ljubeznijo prebil temno noč in stopil proti svetlemu jutru. Naj se vsemu svetu pove, da je brez volje, vere in ljubezni večni dom nedosegljiv.... da brez tega popotnik ostane utrujen na poti, da mu denar v žepu ni v ničemer koristen, če ne prepozna brezna v temi in zaide s prave poti.... Po drugi strani pa bo najsvetlejša luč milosti sijala na zemeljskega popotnika, ki v otroški veri kliče Očeta, in pot domov bo zanj lahka in hitra. Kajti Božja ljubezen ga varuje in mu daje moč, ki jo potrebuje....
Amen.
PrevajalciSão dadas tantas possibilidades às pessoas para facilitar o seu caminho para cima, e assim todos são inevitavelmente capazes de dominar a vida se apenas ele deixar sempre o Senhor Deus governar. No entanto, as pessoas muitas vezes presumem julgar antes de terem examinado seriamente.... Portanto, eles estão muitas vezes muito próximos da fonte de graça e não conseguem encontrá-la porque acreditam que podem prescindir de um refresco. Se o Pai celeste tem agora piedade de tais crianças terrenas e quer facilitar-lhes o caminho para cima e encontra dura resistência, então o vale da vida será doravante para estas pessoas um vaso sem conteúdo.... O seu destino continua a ser um árido vazio de coração que tentam banir através de interesses mundanos. Os vossos semelhantes, que não se apoderam da mão salvadora do Pai, também estão em tal aflição, e o seu comportamento é como o das virgens tolas que vão para as trevas e deixam a luz em casa. Onde a luz brilha tão intensamente que pode brilhar longe, e mesmo assim essa luz é desviada, aí o amor do divino Salvador pode fazer tão pouco até que chegue o dia em que eles se lembrem de você com remorso.... E nesta hora você receberá uma parábola que lhe explicará o amor do Pai pelos Seus, muito vividamente.... Na noite mais escura, uma mulher caminha pelas ruas desoladas e carrega dentro de si o desejo de estar no seu lugar de origem. O desejo e a esperança levam-na a uma maior pressa, e logo ela vê uma luz brilhante na distância.... No seu coração ela reza a Deus para que esta luz brilhe para ela no seu caminho de casa. E Deus ouviu a sua oração, e a luz brilhante rompeu a escuridão da noite.... Ele deu-lhe forças e não a deixou cansar-se até ela atingir a meta.... E essa luz brilhante era fé.... a força era amor.... e os seus passos foram a vontade.... Assim que ela se voltou para o Pai em súplica, foi ajudada, a noite tornou-se dia, pois a fé e com ela o amor entrou em seu coração. Quem entre vocês, caminhantes da Terra, não precisa desta luz brilhante?! .... Quem entre vocês pode encontrar o caminho para o lar eterno sem fé?.... E onde lhe falta a força do amor, você se parece com um vagabundo que nunca se esforça para progredir.... que só reclama do longo caminho e ainda assim não faz nenhum esforço para alcançar o objetivo. Falta-lhe a vontade, e sem ela permanece no mesmo lugar uma e outra vez. O ser humano permanece sempre no mesmo nível se a sua vontade não se tornar activa, a fim de então romper a noite escura através da fé e do amor e ir para a manhã brilhante. Que se diga a todo o mundo que sem vontade, fé e amor o lar eterno é inatingível.... que sem estes o vagabundo se cansará no caminho, que o dinheiro na sua bolsa não lhe serve de nada se não reconhecer o abismo na escuridão e se desviar do caminho certo..... Por outro lado, a luz mais brilhante da graça brilhará sobre o peregrino terreno que chama ao Pai na fé infantil, e o caminho para a sua pátria será fácil e rapidamente acessível a ele. Pois o amor de Deus o protege e lhe dá a força que ele precisa....
Amém
Prevajalci