Este o luptă zadarnică pe care lumea o duce una împotriva celeilalte, pentru că nu va ajunge la un rezultat satisfăcător. Domnul Cerului și al Pământului a hotărât că se va sfârși într-un mod diferit de cel pe care lumea îl speră. Dar acest sfârșit va fi de nedescris. Zgomotul luptei va fi acoperit de vocea lui Dumnezeu care răsună de Sus. Ea va provoca o confuzie incomensurabilă în rândul oamenilor, pentru că nicio poruncă umană nu va fi capabilă să o oprească și oamenii vor trebui să îndure fără putere mesajele Domnului. Și acum rămâne la latitudinea fiecărui individ să recunoască mâna lui Dumnezeu și să se supună ei sau să se răzvrătească împotriva destinului în cauză.
Căci gândurile omenirii vor fi îndreptate cu forța spre Dumnezeu, și binecuvântat este cel care găsește această cale și îl recunoaște pe Dumnezeu ca Autor al tuturor evenimentelor și se încredințează Lui și harului Său. Dar aceștia vor fi puțini, pentru că spiritul oamenilor este orbit, iluminismul lor modern i-a făcut să-și piardă credința într-o Ființă care determină totul pe Pământ și, în atitudinea lor exaltată, le este greu să găsească drumul înapoi la Dumnezeu, iar această aroganță spirituală este ruina lor.
Doar cine se simte mic și neputincios și cere ajutorul lui Dumnezeu își va păstra viața, fie că o predă și pe cea pământească. Dar cine crede că nu are nevoie de ajutorul lui Dumnezeu, și-a pierdut viața pământească și spirituală. Și dacă Dumnezeu îi lasă totuși viața pământească, acesta este doar un act de mare milă, pentru ca el să mai poată dobândi cunoștințe pe Pământ. Căci Domnul cunoaște inimile, El vede până în cele mai îndepărtate colțuri, El recunoaște orice emoție și nu lasă să piară ceea ce mai poate fi salvat. Și cine în mijlocul ororilor Îl cheamă pe Domnul în ajutor, în inima acestuia se va instala un calm minunat, el va recunoaște brusc că viața pământească este lipsită de valoare dacă nu este însoțită de o credință profundă, iar această cunoaștere îl va face să renunțe de bunăvoie la ceea ce înainte i se părea de dorit.
El se predă de bunăvoie Domnului și ia din mâna Lui, viața sau moartea. Cu toate acestea, el își predă trupul doar pentru a se trezi la viață în lumea de dincolo. Și astfel, plecarea sa din lume nu este ruină, ci înviere spre o viață mai bună. Voința divină ordonă fiecăruia locul său, El va lua din lume pe cel al cărui timp a ajuns la sfârșit și va da înapoi lumii pe cel a cărei schimbare pământească nu este încă încheiată. Pentru că nimic nu are loc la întâmplare, ci totul este determinat de înțelepciunea și iubirea lui Dumnezeu.
Dar cine nici atunci nu recunoaște mâna lui Dumnezeu, sufletul său este în mare pericol, căci nu există nici un mijloc de salvare pentru el. În timpul existenței sale pământești el a crescut la infinit distanța față de Dumnezeu și se străduiește din nou spre starea de izgonire, astfel că umblarea sa pe Pământ este complet inutilă, deoarece nu îl recunoaște pe Dumnezeu. Și de dragul acestor suflete, Dumnezeu lasă să răsune vocea Sa puternică. Dar dacă nici această chemare nu va fi ascultată, atunci soarta acestor suflete va fi doar damnarea veșnică.
Amin
TraducătorBoj, ki ga ljudje bijejo na svetu drug proti drugemu je jalov boj, ker ne bo prinesel zadovoljivega rezultata. Gospod neba in zemlje se je odločil, da se bo to dokončalo na drugačen način, kot svet upa. A ta konec bo neopisljiv. Božji glas od zgoraj bo preglasi hrup boja... Med ljudmi bo to povzročilo strašen nemir, saj ga noben človek ne bo mogel ustaviti, ljudje pa bodo nemočni in se bodo morali podrediti vsemu kar jim bo Gospod poslal. In potem bo vsakemu posamezniku prepuščeno, da prepozna Božjo roko in se ji podredi ali pa se upre proti svoji osebni usodi. Kajti namenjeno je, da bodo misli ljudi silovito usmerjene k Bogu in blagor tistemu, ki najde svojo pot in prepozna Boga in Pobudnika vseh dogodkov ter se priporoči Njemu in njegovemu usmiljenju.
Vendar bo malo, ker so ljudje duhovno zavedeni, so zaradi svojih modernih razlag izgubili vero v Bitje, ki odloča o vsem na Zemlji, in njihov ošabni odnos jim otežuje pot nazaj k Bogu, in ta duhovna aroganca bo njihov propad. Samo tisti, ki se počuti majhnega in nemočnega in kliče Boga na pomoč, bo ohranil svoje življenje, tudi če ga bo fizično izgubil... Kdor pa verjame, da ne potrebuje Božje pomoči, bo zapravil svoje zemeljsko in duhovno življenje... In tudi če Bog dovoli, da obdrži svoje zemeljsko življenje, bo to le dejanje največjega usmiljenja, da bo končno dobil realizacijo na Zemlji... Ker Gospod pozna srca ljudi, gleda v najbolj oddaljene kote, prepozna vsako mešanje in ne bo dovolil, da bi propadlo karkoli, kar se še da rešiti. In vsak, ki sredi groze kliče Gospoda na pomoč, bo začutil čudovit mir, ki vstopa v njegovo srce ( Rim Joel 10,13), nenadoma bo spoznal ničvrednost zemeljskega življenja, če ga ne spremlja zelo globoka vera, in to spoznanje mu bo omogočilo, da se prostovoljno odpove tistemu, kar se mu je prej zdelo privlačno.
Z lahkoto se bo podredil Gospodu in sprejel, kar bo prejel iz Njegove roke... življenje ali smrt... Vendar bo svoje telo predal le zato, da bi se prebudil v življenje v onostranstvu. In s tem to njegovo zapuščanje sveta ne bo njegov propad, ampak njegovo vstajenje v boljše življenje. Božja volja vsakogar postavi na svoje mesto, človeka vzame s sveta, ko je prišel čas njegovega konca, in vrne na svet tiste, katerih zemeljsko življenje še ni končano... Kajti nič se ne zgodi samovoljno, ampak je vse odločila Božja modrost in ljubezen. Če pa človek tudi takrat ne more prepoznati Božje roke, bo njegova duša utrpela resne težave, ker ne bo imela drugih sredatev odrešenja... V času svojega zemeljskega bivanja se je neskončno oddaljil od Boga in znova stremi k stanju izgnanstva; zato je njegovo življenje na Zemlji popolnoma brez smisla, saj ne priznava Boga. In zaradi takšnih duš bo Bog dovolil, da se sliši njegov mogočni glas... Če pa tudi ta klic umre neuslišan, bo usoda teh duš samo večno pogubljenje.
AMEN
Traducător