Compare proclamation with translation

Other translations:

내면의 삶-더 높은 성장. 사랑.

인간은 내면의 삶을 통해 자신을 형성하다. 다시 말해 자신에 대해 생각하고, 자신의 행동과 생각에 대한 엄격한 시험을 거치면, 그는 이제 자신 앞에서 떳떳할 수 있는 방식으로 살려고 시도하고, 이런 일은 자신을 고귀하게 만드는 결과를 가져온다. 그러므로 이런 일은 또한 영적 성장이나 또는 혼의 더 높은 성장을 의미한다. 이제 사람이 특정한 외적인 형식을 어느 정도 따르는 지는 아무런 의미가 없다. 그의 관심은 단지 하나님을 기쁘게 하는 방식으로 사는 일에 집중해야만 한다. 그러므로 그가 말하고, 생각하고, 행하는 모든 일이 하나님의 계명과 일치해야만 한다.

하나님은 사람들에게 그들이 자신을 사랑하고, 이제 이웃 사람을 위해 선을 행하고, 이런 일을 통해 하나님을 향한 갈망을 깨달을 수 있는 방식으로 생활하면서, 그런 사랑을 나타내는 일보다 더 많은 것을 요구하지 않는다. 위로 향하는 모든 생각은 하나님을 향한 사랑을 증거한다. 왜냐하면 사람이 원하는 것이 그의 생각에서 계속해서 나타날 것이기 때문이다. 사람이 항상 계속되는 하나님을 향한 갈망을 통해 하나님을 향한 사랑을 증명하면, 하나님은 자신의 사람을 사람에게 베풀면서, 그의 이런 갈망을 충족시켜줄 것이다. 사람은 이제 선하게 될 수밖에 없다. 왜냐하면 자신이 갈망을 통해 간절히 바라는 하나님의 사랑이 그를 감싸고, 그는 더 이상 사랑이 없는 행동을 할 수 없기 때문이다.

그러나 인간은 자신을 사랑으로 만들어야 한다. 그러므로 그는 첫째이자 가장 큰 계명을 성취해야 한다. 그가 사랑을 베풀고, 이를 통해 그는 사랑을 받는다. 그러므로 자신이 사랑이 되어야만 한다. 그러나 사랑을 행함으로 하나님의 사랑을 얻지 않는 사람은 절대로 영적인 성숙에 도달할 수 없다. 하나님의 사랑은 단지 스스로 사랑을 행하는 사람을 붙잡을 수 있다. 모든 작은 사랑을 행하는 일은 또한 하나님을 향한 특정한 자세를 전제로 한다. 인간은 선을 원해야만 한다. 다시 말해 최소한 선과 온전함의 전형인 존재를 의식적으로 인정하는 자세를 가져야만 한다.

선을 인정하는 일은 선을 추구하는 결과를 가져온다. 영원한 신성도 또한 그런 사람에게 다가가, 자신을 깨닫게 해줄 것이다. 하나님을 향한 올바른 태도는 곧 그의 생각과 행동을 정하게 될 것이다. 다시 말해 그가 사랑을 행하도록 자극하여, 하나님이 자신의 사랑을 그에게 베풀 수 있게 할 것이다. 이는 그의 혼이 성숙하게 되어야만 한다는 것을 의미한다. 왜냐면 하나님의 사랑이 그를 돌보고, 그를 더이상 버려두지 않기 때문이다.

하나님은 사람에게 자신을 향한 사랑의 증거를 요구한다. 그러나 사람의 고배이나 열정만으로는 충분하지 않다. 사람은 사랑을 행함으로 하나님을 향한 사랑을 표현해야 한다. 그가 이제 이웃에게 사랑을 행하는 일이 그에게 다시 돌아오게 될 것이다. 그가 이웃에게 사랑을 베푼 일을 하나님이 그에게 천 배의 보상을 해줄 것이다. 항상 그가 이웃사랑을 행하는 사랑의 정도가 결정적이고, 같은 정도로 하나님의 사랑이 그를 돌볼 것이다. 왜냐하면 하나님 자신이 사랑이기 때문에, 그가 모든 사랑을 행하는 일에 함께 해야만 하기 때문이다. 결과적으로 그의 모든 생각과 행동이 사람이 하나님을 향한 사랑과 이웃를 향한 사랑으로 향하게 되려면, 사람이 사랑이 되어야만 한다._>아멘

Translator
번역자: 마리아, 요하네스 박

NOTRANJE ŽIVLJENJE.... VIŠJI RAZVOJ.... »LJUBEZEN«....

Človek samega sebe oblikuje preko svojega notranjega življenja oz. če on premišlja o sebi in svoje postopke ter razmišljanje podreja resnemu preverjanju, če si on obenem tudi prizadeva živeti tako, da lahko prenaša samega sebe, kar pa povzroči izpopolnjevanje samega sebe (oplemenitenje samega sebe) in obenem tudi duhovni napredek oz. višji razvoj duše. Sedaj je popolnoma nepomembno, v kolikšni meri se človek podreja zunanjim formam. Njegova namera (pozornost) mora biti usmerjena edino v to, da živi Bogu na zadovoljstvo; zaradi tega mora biti vse, kar on govori, misli ali dela v skladu z Božanskimi zapovedmi. Bog od teh ljudi ne zahteva ničesar drugega razen tega, da Ga oni ljubijo in da potem to Ljubezen izražajo tako, ko delajo dobro bližnjim, kakor sicer tudi živijo tako, da je iz tega prepoznavno hrepenenje po Bogu. Vsaka misel, ki je usmerjena navzgor, pričuje o Ljubezni do Boga; namreč čim ima človek hrepenenje, se bo le to vedno znova pojavilo kot misel v njemu. Če človek sedaj pričuje o svoji Ljubezni do Boga preko nenehnega hrepenenja po Njemu, potem bo Bog tudi potešil to hrepenenje tako, ko bo človeka ravno tako oskrboval s Svojo Ljubeznijo; in sedaj človek ne more drugače, kot biti dober. Zajema ga namreč Božanska Ljubezen, za katero on sam iskreno prosi preko svojega hrepenenja, in on sedaj ne more delovati brez Ljubezni (kruto, zlobno).... Torej človek se mora oblikovati v Ljubezen; zaradi tega on izpolnjuje prvo in največjo zapoved.... on Ljubezen daje in preko tega Ljubezen tudi ponovno prejema; on sam mora postati Ljubezen. Vendar pa do duševne zrelosti ne more nikoli priti človek, ki si ne pridobi Božanske Ljubezni preko del Ljubezni. Božja Ljubezen lahko zajame edino tistega človeka, ki je sam dejaven v Ljubezni. Vsako še tako majhno delo služenja v Ljubezni ravno tako predpostavlja določeno stališče do Boga.... človek mora želeti Dobro, potem se vsaj nezavestno usmerja tako, da je naklonjen Bitju, Katero je vseobsegajoča dobrota in popolnost. Želeti Dobro, zato strinjati se z Dobrim, bo ravno tako povzročilo to, da bo težnja usmerjena k Dobremu; in k takšnemu človeku se bo ravno tako približalo večno Božanstvo ter mu dovolilo, da Ga prepozna. In pravilno stališče do Boga bo kmalu določilo njegovo razmišljanje in delovanje oz. ga spodbudilo na Ljubezen-sko dejavnost (aktivnost), tako da tudi Bog lahko k njemu usmeri Svojo Ljubezen; to pa pomeni, da bo človek sedaj dozorel v svoji duši, ker Božja Ljubezen pazi nanj in mu sedaj tudi ne dovoli, da pade. Bog od človeka zahteva dokaz njegove Ljubezni do Njega; toda ne zadostuje Mu njegovo prepričevanje ali zanos (navdušenost).... Človek mora svojo Ljubezen do Boga potrditi (izraziti) v delih Ljubezni. In kakor on sedaj razdeljuje (daje) bližnjemu, tako bo tudi njemu razdeljeno (dano).... To, kar stori bližnjemu v/iz Ljubezni, mu bo Bog tisočkratno povrnil.... Toda vedno je stopnja Ljubezni tista, ki je odločujoča, v kateri on uresničuje dela Ljubezni do bližnjega. Božja Ljubezen bo v enaki meri sprejela človeka; in ker je Bog Sam Ljubezen, mora biti On prisoten v vsakem delu Ljubezni. Zaradi tega človek mora postati Ljubezen, če sta njegovo celotno razmišljanje in delovanje določena z Ljubeznijo do Boga in do bližnjega.

AMEN

Translator
번역자: Lorens Novosel