Anche per Me il cammino sulla Terra come Uomo Gesù era molto difficile, perché la Mia Anima era discesa dal Regno di Luce nell’abisso, era capitata in una sfera, che le poteva preparare solamente della pena, perché era la regione di Lucifero, dello spirito primo caduto. Era una regione dell’oscurità, del peccato e della morte. E soltanto l’Amore che ardeva in Me Mi ha reso la vita sopportabile, perché questo Amore riconosceva la terribile sorte dei prossimi e cercava di aiutarli. Ed ogni Amore che vuole aiutare ha l’effetto di Forza, in modo che Io disponevo quindi di una insolita Forza e potevo impegnarla per il bene dei prossimi. Io Ero puro e senza peccato e Mi trovavo in mezzo al peccato. E la Mia Anima ha sofferto in modo indicibile, perché tutto il peccaminoso agiva anche sul corpo, perché delle debolezze e brame attaccavano il corpo e l’Anima doveva combattere contro queste per non soccombere. Mi si avvicinavano grandi tentazioni, perché Lucifero conosceva il Mio Piano, di liberare dal suo potere gli esseri caduti da Dio, e di ricondurli di nuovo Al Padre. Ed egli ha veramente tentato e fatto di tutto, credendo di portare Me Stesso alla caduta. Mi ha oppresso nel Mio lottare per la spiritualizzazione della Mia Anima, che voleva unirSi con l’Amore divino, per essere colmato con la Forza per l’esecuzione dell’Opera di Redenzione, che poteva essere conquistata soltanto tramite l’Amore. Era ben la sorte più difficile che un uomo ha portato, che passava su questa Terra. Perché Io conoscevo anche il Mio Compito, quando l’unificazione con Lo Spirito del Padre in Me ha avuto luogo. Io sapevo della terribile via di sofferenza che avevo da percorrere, sapevo della Via verso la Croce, che si è conclusa con la Mia morte sulla Croce. Io sapevo tutto già prima ed ho percorso lo stesso coscientemente e nella libera volontà questa via, perché il Mio Amore per l’umanità sofferente era così grande, che sarebbe stata perduta per tempi eterni senza la Mia Opera di Redenzione. Perché nessun uomo poteva egli stesso estirpare il grave peccato della caduta d’un tempo da Dio, perché questa caduta ha avuto luogo nella conoscenza più chiara di ciò che l’essere ha fatto. Non era un peccato per debolezza, era una ribellione del tutto consapevole contro Dio malgrado la conoscenza migliore. Ma ho avuto Misericordia dell’umanità, dato che ho riconosciuto i collegamenti, e perciò anche l’impossibilità di giungere mai più alla Luce, se non veniva compiuta un’Opera d’Amore, tramite la quale l’ultragrande colpa veniva estirpata. Se Io come Uomo non avessi conquistata questa conoscenza, che era la conseguenza del Mio grande Amore, allora non avrei nemmeno potuto avere la Volontà per questa sovrumana via di sofferenza. Ma il Padre ha accettato come Opera d’Espiazione soltanto un Sacrificio nella totale libera Volontà d’Amore. E così ho percorso coscientemente la via verso la Croce, coscientemente ho preso su di Me la Sorte terrena, che soltanto l’Amore in Me ha potuto sopportare. Ed ho perseverato fino alla fine. Nessun uomo può commisurare queste sofferenze e tormenti, che una pura Anima dall’Alto aveva da subire, ma Mi veniva ininterrottamente la Forza, perché Sono rimasto nel legame più intimo con Il Padre, perché ho richiesto il Suo Amore e l’ottenevo anche illimitatamente. E così vi viene sempre di nuovo dato il chiarimento, che “l’Amore” ha compiuto il Sacrificio della Croce, che “l’Amore” che Mi colmava totalmente, Era Lo Spirito del Padre dall’Eternità Stessa, che Egli Stesso ha quindi redento il mondo dal peccato e dalla morte, con Il Quale Io Mi Sono totalmente unito, perché “l’Amore” ha preso dimora nell’Uomo Gesù, in un Involucro umano, che era in volonteroso ed in grado di soffrire, perché Lo Spirito dell’Infinito non poteva soffrire, ma che Egli poteva irradiare totalmente una forma e quindi ora Egli Stesso e la Forma irradiata erano Uno. Il cammino terreno come Uomo Gesù era stato oltremodo difficile, ma ha portato all’ “Uomo” Gesù la piena unificazione con Me, Gli ha portato la Divinizzazione della Sua Anima. E l’Uomo Gesù ha raggiunto la meta sulla Terra, che tutti gli uomini devono raggiungere: di unirsi con Lo Spirito del Padre dall’Eternità, che lo possono anche, perché nel divino Redentore Gesù Cristo hanno un Aiuto, il Quale toglie loro il peso del peccato Ur, quando viene portato sotto la Croce, ed il Quale può anche fortificare la loro volontà, per raggiungere la piena unione, l’unificazione con Me, Lo Spirito del Padre dall’Eternità, perché per questo l’Uomo Gesù è morto sulla Croce, che ora gli uomini trovano la Redenzione dal peccato e dalla morte.
Amen
TraduttoreTudi zame kot človeka Jezusa je bilo potovanje na zemlji zelo težko, saj se je Moja duša spustila iz kraljestva svetlobe v brezno... dosegla je sfero, ki ji je lahko prinesla samo trpljenje, ker je bila domena Luciferja, prvega padlega duha... To je bila domena teme, greha in smrti. In samo Ljubezen je bila tista, ki je gorela v Meni, naredila življenje znosno, saj je ta Ljubezen spoznala strašno usodo svojih bližnjih in jim skušala pomagati
In vsaka Ljubezen, ki želi pomagati učinkuje kot moč (oblast), zato sem Jaz imel na razpolago nenavadno moč (oblast) in to sem lahko uporabil za dobro svojih bližnjih... Bil sem čist in brezgrešen in bil sem sredi greha... In Moja duša je neizrekljivo trpela, saj je vse grešno vplivalo tudi na telo... kajti slabosti in želje so napadale telo, in duša se je morala boriti z njimi, da ne bi podlegla. Bile so velike preizkušnje, ki so se Mi približale, ker je (Lucifer) vedel za Moj načrt, da od Boga odpadla bitja osvobodim njegove oblasti in jih ponovno privedem k Očetu. In Lucifer je resnično poskušal in naredil vse, za kar je verjel, da bi Me osebno lahko pripeljalo do padca. Bil mi je velik izziv v Mojem boju za popolno poduhovljenje Moje duše, ki se je želela združiti z Božansko Ljubeznijo, da bi se napolnila z močjo za izvršitev dejanja odrešenja, ki ga je bilo mogoče pridobiti samo skozi ljubezen. To je bila verjetno najtežja usoda, ki jo je nosilo človeško bitje, ki je hodilo po tej zemlji.... Kajti vedel sem tudi za Svojo nalogo, ko se je zgodila v Meni združitev z Očetovim duhom...Vedel sem za strašno pot trpljenja, ki sem jo morala prehoditi, vedela sem za pot križa, ki se je končala z Mojim umiranjem na križu... Vse sem vedel vnaprej in vendar sem zavestno in po svoji svobodni volji hodil po tej poti, ker je bila Moja ljubezen do trpečega človeštva tako velika, ker bi bilo izgubljeno za večnost brez Mojega odrešitvenega dejanja... Kajti noben človek se ni bil sposoben odkupiti za zelo hud greh nekdanjega odpadništva od Boga, saj se je ta odpadništvo zgodil v najjasnejšem spoznanju o tem, kaj je storil... To ni bil greh zaradi slabosti, bil je povsem zavesten upor proti Bogu, proti boljšemu spoznanju...Toda človeštvo se mi je zasmililo, saj sem prepoznal vse medsebojne odnose in s tem tudi nezmožnost, da bi se kdaj spet vrnilo v svetlobo, če nebi bilo opravljeno delo ljubezni, s katerim je bila odkupljena velika krivda.... Če Jaz kot človeško bitje ne bi pridobil to spoznanje, ki je bilo rezultat Moje velike ljubezni, potem tudi ne bi mogel zbrati volje za to nadčloveško pot trpljenja... Toda le žrtev v popolnoma svobodni volji ljubezni je Oče sprejel kot delo sprave.... In tako sem zavestno stopil na pot h križu, zavestno sem prevzel nase zemeljski usodo, ki jo je lahko zdržala le Ljubezen v Meni. In zdržal sem do konca... Noben človek ne more izmeriti trpljenja in muk, ki jih je morala pretrpeti čista duša od zgoraj, vendar sem nenehno prejemal moč, ker sem ostal v najbolj intimni zvezi z Očetom, ker sem prosil Njegovo Ljubezen in jo brez omejitev tudi prejel... In tako vam bo vedno znova dana razlaga, da je 'Ljubezen' darovala žrtev na križu, da je bila 'Ljubezen', ki Me je popolnoma napolnila sam Duh - Oče Osebno od večnosti... da je On Sam odrešil svet greha in smrti, s katerim sem se popolnoma združil, ker se je 'Ljubezen' nastanila v človeškem bitju Jezusu, v človeški lupini, ki je bila sposobna in pripravljena trpeti, ker Duh neskončnosti ni mogel trpeti, vendar se je bil sposoben popolnoma izžarevati skozi obliko in tako sta bila zdaj on sam in razsvetljena oblika eno... Zemeljska pot Jezusa kot človeka je bila izjemno težka, vendar je “človeku“ Jezusu prinesla popolno združitev z Menoj, to Mu je prineslo deifikacijo njegove duše... In človek Jezus je na zemlji dosegel cilj, ki ga morajo doseči vsi ljudje: združiti se z Duhom Očeta od večnosti, kar tudi zmorejo, ker imajo pomoč v Božanskem Odrešeniku Jezusu Kristusu, ki odstrani njihovo breme izvirnega greha, ko ga nosijo pod križem (Mt 16,24), in On bo potem tudi okrepil njihovo voljo, da bi dosegli popolno edinost, združitev z Očetom - Duhom od večnosti... Kajti za to je človek Jezus umrl na križu, da zdaj lahko ljudje najdejo odrešitev od greha in smrti.
AMEN
Traduttore