Sono entrato nel Mio Regno, quando ho compiuto l’Opera di Redenzione. Vivevo come Uomo in mezzo agli uomini, li istruivo come Dio, operavo Miracoli come Dio e Sono morto nuovamente la morte sulla Croce come Uomo. Questo è un Mistero, che a voi uomini non è facile da svelare, finché non sapete nulla del percorso del divenire di ogni singolo uomo, finché non avete riconosciuto il senso e lo scopo della vostra vita terrena e non comprendete il procedimento della divinizzazione di un uomo. L’uomo come tale è quindi ancora legato con la materia, sia secondo il suo corpo come anche dei suoi pensieri, finché questi non si distolgono dal mondo e si rivolgono a Dio. E fino ad allora non comprenderà nemmeno il Mistero di Gesù – Uomo e Figlio di Dio insieme e non avrà nessuna comprensione per la spiegazione data in tutta la verità. Ma può comunque esserne istruito, affinché lo spirituale in lui si cominci a muovere e gli venga data l’occasione di svilupparsi. Sulla Terra ho agito come Dio e sofferto come Uomo, perché la Divinità in Me non poteva soffrire, quindi l’Opera di Redenzione doveva essere compiuta per l’intera umanità da un Uomo, se doveva essere a favore dell’intera umanità. E queste sofferenze erano e dovevano essere così indicibilmente grandi, affinché portassero davanti agli occhi dell’umanità la grandezza della loro colpa, affinché l’Opera di Redenzione non venisse valutata troppo scarsa, anche quando gli uomini credevano nel divino Redentore Gesù Cristo. Un uomo non può misurare i tormenti e sofferenze del Mio percorso della Croce, gli scomparirebbero i sensi, se potesse soltanto acquisire un giusto concetto di questo, perché superava la forza umana e ciononostante l’ho sopportato come Uomo. Solo una minima parte di queste sofferenze sarebbe bastata per far cessare la vita di un uomo, perché le percepivo ancora più profondamente che un uomo normale. Ma il Mio Corpo a causa della sua spiritualizzazione era immensamente forte nella volontà ed ha perciò preso su di sé tutto ciò che poteva contribuire alla liberazione dell’umanità dalla sua immensa colpa di peccato. Ho percorso coscientemente la via della Croce, ho preso coscientemente su di Me la morte sulla Croce. Cosa significhi questo, non lo potete misurare voi uomini. Io volevo soffrire, per redimere gli uomini. Perciò nulla Mi rimase risparmiato, la descrizione più terrificante delle Mie sofferenze e tormenti non basterebbe minimamente, per poterveli immaginare. Perciò la Divinità doveva uscire da Me, dall’Uomo Gesù per lasciar a Lui Solo il compimento dell’Opera. Perciò è preceduta anche una terribile lotta, che l’Uomo Gesù doveva prima condurre a termine, per metterSi al di fuori della Divinità che dimorava in Lui e di rimanere forte. L’Uomo Gesù sofferse inimmaginabilmente, e questo soltanto per Amore per l’umanità, che era nella più grande miseria spirituale. E per via di questo ultragrande Amore ho accettato il Sacrificio, altrimenti non avrei mai e poi mai lasciato soffrire così un essere, che era totalmente senza colpa e Mi stava così vicino. Ho accettato il Sacrificio ed ho dato l’Uomo Gesù nelle mani dei suoi nemici e carnefici, perché l’Opera, che Egli ha compiuto, valeva per tutta l’Eternità, significava la Redenzione per tutto lo spirituale infelice, che deve ritrovare la via del ritorno nella Casa del Padre. L’Anima dell’Uomo Gesù ha riconosciuto tutto questo ed era pronta come Essere spirituale per ogni Espiazione, per ogni Aiuto, che poteva prestare per lo spirituale non redento. Ma un tale Sacrificio lo doveva portare un Uomo, che camminava sulla Terra nella stessa debolezza, per mostrare agli uomini una via percorribile verso di Me, verso il loro Padre dall’Eternità. Perciò Si è incorporato un Essere di Luce più sublime come Uomo ed ha portato come Uomo con tutte le debolezze ed errori sulla Terra la dimostrazione, che si può raggiungere, attraverso una volontà usata bene ed una vita nell’amore disinteressato per il prossimo, già sulla Terra una unione dello spirito con Me, lo Spirito del Padre dall’Eternità, che questa unione procura all’uomo una ultramisura di Forza, che quindi l’uomo in unione con Me è in grado di operare dei Miracoli, che può penetrare nella Sapienza più profonda, che sa tutto sulla Terra e nel Regno spirituale e che può spiritualizzare totalmente sé stesso, il suo corpo la sua anima sulla Terra, tramite l’amore. Solo un uomo doveva e poteva portare questa dimostrazione, altrimenti l’umanità non avrebbe percorso la stessa via che conduce alla meta, a Me nella Casa del Padre. Malgrado ciò, gli uomini erano troppo deboli senza l’Aiuto, appunto perché a loro mancava la volontà per l’amore. E Gesù sapeva di questa debolezza della volontà come conseguenza del peccato di una volta e voleva aiutarli ad una volontà fortificata. Io Ero bensì in Lui, nell’Uomo Gesù, ma non ho influenzato la Sua Volontà; Lui agiva e pensava come Uomo ed ha attirato Me comunque in tutta la Pienezza nel Suo Cuore, perché il Mio Essere dall’Eternità E’ Amore, ed il Suo ultragrande Amore stabiliva l’unificazione con Me. Egli E’ diventato Uno con Me. L’Uomo Gesù ha subito bensì sulla Terra la cosa più amara, ma tramite il Suo Amore ha conquistato la cosa più sublime. Egli discese come alto Essere di Luce sulla Terra e ritornava di nuovo come Dio nel Regno di Luce, perché Lui E’ totalmente fuso con Me tramite l’Amore, il Quale ora Sono diventato visibile per voi uomini come il Salvatore Gesù Cristo, Che ora posso anche entrare on contatto con ognuno di voi tramite Gesù Cristo, perché Lui ha espiato per voi la colpa di peccato con la Sua morte sulla Croce, con le Sue indescrivibili sofferenze, perché il Suo Amore per voi era ultragrande.
Amen
TraduttoreJaz Sem vstopil v Moje kraljestvo, ko Sem uresničil delo odrešenja. Med ljudmi Sem živel kot človek, poučeval pa Sem jih kot Bog; kot Bog Sem izvajal čudeže in ponovno kot človek umrl na Križu.... To je skrivnost, katere pa vam ljudem ni lahko razodeti, vse dokler ne veste ničesar o nastanku vsakega posameznega človeka, vse dokler niste prepoznali (spoznali) smisla in namena vašega zemeljskega življenja in ne razumete procesa deifikacije (postati Božanski) nekega človeka. Človek kot takšen je še vedno vezan na materijo, ne samo njegovo telo, ampak tudi njegov razum, vse dokler se le ta ne odmakne od sveta in se usmeri k Bogu.... Toliko dolgo pa on tudi ne bo dojel skrivnosti Jezusa – človeka in Božjega Sina hkrati.... in ravno tako ne bo našel nikakršnega razumevanja za razlago, dano v vsej Resnici. Vendar pa je on glede tega lahko podučen, v kolikor se duhovno v njem začne premikati, njemu pa bo dana priložnost, da se razvije.... Jaz Sem na Zemlji deloval kot človek, ker Božanstvo v Meni ni moglo trpeti in je zaradi tega moralo biti delo odrešenja človeštva narejeno s strani človeka, da je bilo lahko v korist celotnega človeštva. Ta trpljenja pa so bila in so tudi morala biti nepopisno velika, da bi človeštvu prikazala veličino njegove krivde, da tako delo odrešenja ne bo podcenjeno, celo če ljudje verujejo v Božanskega Odrešenika Jezusa Kristusa. Človek ne more oceniti muk in trpljenja Moje poti do Križa; izgubil bi namreč zavest, če bi lahko dosegel pravilno dojemanje o njih, ker je to presegalo človeško moč, čeprav pa Sem jih jaz prenesel kot človek.... Že majhen del tega trpljenja bi zadostoval za to, da bi človek izgubil življenje, ker Sem ga jaz občutil veliko bolj globoko od navadnega človeka. Vendar pa je imelo Moje telo s svojo poduhovljenostjo strahovito močno voljo, zato je prevzelo na Sebe vse, kar je lahko doprineslo k osvobajanju človeštva njegove ogromne krivde greha.... Zavestno Sem hodil po poti do Križa in zavestno Sem na Sebe vzel Smrt na Križu. Pomena tega pa vi ljudje ne morete oceniti.... Jaz Sem želel trpeti, da bi (od)rešil ljudi.... In zato nisem bil za ničesar prikrajšan; zato najbolj strahovit prikaz Mojega trpljenja in muk niti približno ne bi zadostoval za to, da bi si to lahko predstavljali. In zato je moralo Božanstvo stopiti ven iz Mene, iz človeka Jezusa in Njemu Edinemu prepustiti uresničitev dela. Zaradi tega je pred tem tudi sledila strahovita borba, katero pa je moral človek Jezus najprej do konca izpeljati, da bi se postavil izven v Njemu prebivajočega Božanstva in ostal močan. Človek Jezus je nezamisljivo trpel; to pa samo iz Ljubezni do človeštva, katero se je nahajalo v največji duhovni težavi. In zaradi vse te ogromne Ljubezni Sem Jaz sprejel žrtev, ker drugače Jaz ne bi mogel nikoli dovoliti, da tako trpi neko bitje, katero je bilo popolnoma brez krivde in katero Mi je bilo tako blizu.... Sprejel Sem žrtev in Sem predal človeka Jezusa v roke njegovim sovražnikom ter mučiteljem.... Ker je delo, katerega je On uresničil, veljalo za celotno večnost; ono je namreč pomenilo odrešenje za vse, kar je nesrečno (prekleto) duhovno, katero mora najti pot vrnitve v Očetovo Hišo....
Duša človeka Jezusa je vse to vedela in je bila kot duhovno bitje pripravljena na vsakršno pokoro: ponuditi vsakršno pomoč, katero je lahko privoščila neodrešenemu duhovnemu.... Vendar pa je neko tovrstno žrtev moral prestati nek človek, kateri je v enaki šibkosti hodil po Zemlji, da bi ljudem pokazal neko izvedljivo pot k Meni, k njihovemu Očetu večnosti.... Zaradi tega se je neko najbolj vzvišeno svetlobno bitje utelesilo kot človek in kot človek z vsemi slabostmi ter pomanjkanji na Zemlji priskrbelo dokaz, da se preko dobro izkoriščene volje in življenja v nesebični Ljubezni do bližnjega že na Zemlji lahko doseže zedinjenje duha z Mano, Očetovim Duhom večnosti. Da to zedinjenje človeku prinaša ogromno moč, da je na ta način človek, ki je v zedinjenju z Mano, sposoben izvajati čudeže; da on lahko prodre v najglobljo modrost, da on ve glede vsega na Zemlji in v duhovnem kraljestvu in da on samega sebe, svoje telo in svojo dušo lahko preko Ljubezni popolnoma poduhovi na Zemlji. Samo nek človek je lahko in je tudi moral priskrbeti ta dokaz, ker drugače človeštvo ne bi šlo po enaki poti, katera vodi do cilja.... k Meni v Očetovo Hišo. Vendar pa so bili ljudje brez pomoči prešibki ravno zaradi tega, ker jim je primanjkovalo volje za Ljubezen. Toda Jezus vedel za to šibkost volje kot posledico nekdanjega greha in jim je želel pomagati, da bi to voljo okrepili.
Jaz Sem bil dejansko v Njem, v človeku Jezusu, vendar pa Jaz na Njegovo voljo nisem vplival; On je namreč deloval in mislil kot človek, vendar pa Me je v vsej polnosti pritegnil v Svoje srce.... Moje izvorno Bitje je namreč Ljubezen in Njegova ogromna Ljubezen je z Mano vzpostavila zedinjenje.... On je z Mano postal eno.... Človek Jezus je na Zemlji resnično pretrpel tisto najhujše, vendar pa je preko Ljubezni izboril tisto najbolj vzvišeno.... On Se je spustil na Zemljo kot visoko svetlobno bitje; nazaj v kraljestvo svetlobe pa se je vrnil kot Bog, ker je On preko Ljubezni popolnoma stopljen z Mano, Kateri Sem vam ljudem kot Odrešenik Jezus Kristus postal viden. Kateri pa sedaj preko Jezusa Kristusa tudi lahko stopim v vezo z vsakim od vas, ker je On za vas naredil pokoro (vas je odkupil) za krivdo greha: s Svojo smrtjo na Križu in s Svojim neizmernim trpljenjem, ker je bila Njegova Ljubezen do vas ogromna.
AMEN
Traduttore