Un’assenza generale di buon costume accompagna il tempo del disamore degli uomini, ed anche questo è un segno della decadenza spirituale, che gli uomini non hanno più nessun riguardo della sensibilità dei prossimi e quindi verso di loro non si danno nessun ritegno. Ed una razza che è senza buoni costumi e senza profonda morale, va incontro al naufragio. Questo è bensì incomprensibile per gli uomini, dato che la moralità viene considerata solamente come opera umana secondaria e considerano come adeguato al tempo il vivere tutti gli istinti fino in fondo. In quest’opinione vengono sostenuti tramite l’interpretazione totalmente sbagliata che le leggi della moralità ostacolano gli uomini solamente nel vivere fino in fondo e perciò devono essere estinte. Un popolo che non vuole farsi nessuna legge come filo conduttore, non può mai e poi mai sussistere, dato che queste danno loro un sostegno morale e vivono la loro vita in un certo ordine sociale. Queste sono delle leggi non scritte che però venivano accettate finora dagli uomini, perché tutti riconoscevano sia la necessità che anche la benedizione di tali leggi e vi si sono adeguati senza resistenza per via dell’ordine umano. Queste leggi vengono sempre più dimenticate, oppure vengono sapientemente rigettate dagli uomini, perché sono d’impedimento ad un vivere fino in fondo la loro istintività. In ciò è visibilmente riconoscibile una retrocessione dello sviluppo spirituale, perché più l’uomo è istintivo, meno tende verso Dio; desidera il mondo, cioè tutto ciò che crea benessere al corpo, e per via del corpo lascia cadere ogni riguardo per il prossimo. La conseguenza è che l’uomo cade alle forze spirituali che hanno portato sulla Terra ad una vita del godimento sfrenato, che godono delle loro brame e quindi conducono una vita peccaminosa. Queste forze spirituali hanno una grande influenza su quegli uomini e li sfruttano in un modo che l’uomo bada sempre di meno alle leggi non scritte, per darsi senza pensare ad un cammino di vita dissoluto e per lui non esistono nemmeno più dei limiti per l’esaudimento delle sue brame. Lo sviluppo spirituale è per una tale predisposizione e non è mai di promozione per le gioie del mondo, perché ciò che pretende il corpo, sarà sempre a svantaggio dell’anima. Inoltre un tendere spirituale verrà deriso e schernito e questo nuovamente senza limite, perché gli uomini hanno perduto la sensazione per il comportamento e buoni costumi. Quindi non viene nemmeno considerata l’opinione del singolo, ma osservata come avversa e perciò rigettata, sovente in modo vergognoso, perché la moralità e la decadenza spirituale vanno mano nella mano. Gli uomini parlano bensì di essere emancipati, ma lo sono meno che mai. Parlano di progresso spirituale e sono comunque rimasti molto indietro, perché con ciò non intendono il progresso dell’anima, solo unicamente un pensare deformato che a loro sembra però desiderabile. Cercano di edificarsi una nuova moralità che presta vantaggio ad un leggero cammino di vita e tendono presentarlo come ideale. Così vengono rilasciate nuove leggi, le leggi vecchie vengono rovesciate così rispettivamente camminerà anche l’umanità e perderà ogni norma per una vita virtuosa compiacente a Dio, che deve procurare agli uomini un progresso dell’anima.
Amen
TraduttoreČas človeške brezobzirnosti spremlja splošna nemoralnost. In dejstvo, da ljudje ne kažejo več nobene obzirnosti do čustev njihovih bližnjih in tako tudi ne uporabljajo več nobene samokontrole, je obenem tudi znak duhovnega propada. In generacija brez manir in brez smiselne morale drvi v katastrofo... Res je, da se ljudem to zdi nerazumljivo, saj se jim spodobnost zdi zgolj človeški dodatek in da čas opravičuje polno izražanje vseh nagonov. In njihova stališča spodbuja povsem napačno mnenje, da moralni zakoni ljudem le onemogočajo uživati življenje in jih je zato treba odpraviti. Noben narod ne bo nikoli preživel, če ne bo želel sprejeti nobenih zakonov kot vodilo, ki dajejo ljudem moralno stabilnost, da bodo tako živeli svoje življenje v okviru določenega družbenega reda.To so nenapisani zakoni, ki so jih ljudje do sedaj vendarle sprejemali, ker so vsi spoznali tako nujnost kot tudi blagoslove takšnih zakonov in so se jim zaradi človeškega reda brez argumentov podredili.... Ti zakoni so vse bolj pozabljeni ali pa jih ljudje zavestno zavržejo, ker jim preprečujejo, da bi upravičili (zadovoljevali) svojo čutnost. To pa jasno kaže na padanje duhovnega razvoja; ker kolikor bolj je človek senzualen, toliko manj stremi k Bogu. On hrepeni po svetu; to pomeni po vsem, kar daje telesu zadovoljstvo. In zaradi telesa zavrača vsakršno obzirnost do njihovih bližnjih ljudskih bitij. Kot rezultat tega ljudska bitja padejo kot žrtve duhovnih sil, katere so na Zemlji živele življenje nebrzdanega užitka; kateri so zadovoljevali njihova poželenja in so s tem živeli grešno življenje. To jasno kaže upad duhovnega razvoja, kajti bolj ko je človek čuten, manj stremi k Bogu; želi si sveta, torej vsega, kar telesu daje užitek, in zaradi telesa zavrača vso obzirnostjo do sočloveka. Posledično človeško bitje postane žrtev duhovnih sil, ki so na zemlji živele življenje nebrzdanih užitkov, ki so zadovoljevali njihova poželjenja in so s tem živeli grešno življenje. Te duhovne sile imajo na te ljudi izjemen vpliv in jih uporabljajo tako, da se človek vedno manj ozira na nenapisane zakone, da se brez zadržkov prepušča lagodnemu načinu življenja in da zanje ne obstajajo druge meje kot izpolnjevanje njegovih poželenj. Ta odnos do posvetnih užitkov ne bo nikoli pripomogel k duhovnemu razvoju, kajti vse, kar telo zahteva, bo duši vedno škodilo. Poleg tega se bo duhovno stremljenje smejalo in zasmehovalo, in to brez vsakršnega zaviranja, ker bodo ljudje izgubili ves čut za spodobnost in dobre manire... Zato se tudi stališča posamezne osebe ne bodo spoštovala, ampak se jih bo smatralo za nasilne in bodo zaradi tega tudi zavržena, pogostokrat na najbolj sramoten način. Ker gresta nemoralnost in duhovni propad z roko v roki. In ljudje dejansko govorijo o tem, da so tako prosvetljeni, vendar pa so manj prosvetljeni kot kdaj prej... Govorijo o duhovnem napredku, vendar pa daleč zaostajajo, ker ga ne razumejo kot napredek duše; oni namesto tega mislijo samo na napačen način razmišljanja, za katerega pa kljub temu menijo, da je k njemu vredno stremeti. Poizkušajo za sebe same konstruirati novo moralnost in jo prikazati kot ideal. In tako bodo nastali novi zakoni; stari zakoni bodo razveljavljeni in človeštvo se bo skladno s tem spremenilo ter izgubilo vsakršno smernico za trdno, Bogu prijetno življenje, katerega namen je izboljšati dušo ljudskega bitja.
AMEN
Traduttore