L’uomo forma sé stesso attraverso la sua vita interiore, cioè se riflette su sé stesso e sottopone il suo agire e pensare ad un serio esame, se cerca di vivere ora anche in modo, che possa sussistere dinanzi a sé stesso, e questo ha per conseguenza un’auto nobilitazione. Quindi, anche questo significa progresso spirituale o sviluppo verso l’Alto dell’anima. Ora è del tutto insignificante, fin dove l’uomo si sottopone a determinate forme esteriori. La sua attenzione dev’essere rivolta solamente di vivere compiacente a Dio, quindi tutto quello che dice, pensa o fa, deve corrispondere ai Comandamenti divini. Dio non pretende dagli uomini altro che Lo amino ed esprimano questo amore mentre fanno del bene al prossimo e vivano anche per il resto in modo, che da ciò sia riconoscibile il desiderio per Dio. Ogni pensiero rivolto in Alto testimonia dell’amore per Dio, perché quello che l’uomo desidera, sorgerà anche sempre di nuovo come pensiero in lui. Se ora l’uomo testimonia il suo amore per Dio attraverso un sempre continuo desiderio per Lui, allora Dio calmerà anche questo desiderio, mentre provvede pure l’uomo con il Suo Amore, ed ora l’uomo non può essere altro che buono. Perché l’Amore divino, che lui stesso brama intimamente attraverso il suo desiderio, lo avvolge, ed ora non può più agire in modo disamorevole. Ma l’uomo deve formarsi nell’amore, quindi adempie il primo e più grande Comandamento, dà amore e con ciò riceve di nuovo amore, quindi lui stesso deve diventare amore. Ma l’uomo non può mai arrivare alla maturità animica, che non si conquista l’Amore divino con opere d’amore. L’Amore di Dio può solo afferrare l’uomo, che costui attivi sé stesso nell’amore. Ogni servizio d’amore, per quanto piccolo, premette anche una determinata predisposizione d’animo verso Dio, l’uomo deve voler il Bene, predisporsi quindi almeno affermativamente verso l’Essere, Che E’ il Simbolo del Bene, della Perfezione. Affermare il Bene avrà anche per conseguenza, che si aspiri al Bene, e ad un tale uomo l’eterna Divinità Si avvicinerà anche e Si darà a riconoscere. E la giusta predisposizione verso Dio determinerà presto il suo pensare ed agire, cioè lo spronerà all’attività d’amore, in modo che Dio possa rivolgere a lui anche il Suo Amore, che significa che l’uomo ora deve maturare nella sua anima, perché l’Amore di Dio lo assiste ed ora non lo lascia più cadere. Dio esige dall’uomo la dimostrazione del suo amore per Lui, ma non Gli basta la sua affermazione o fanatismo. L’uomo deve annunciare il suo amore per Dio in opere d’amore, e come ora distribuisce al prossimo, così verrà di nuovo distribuito a lui, quello che fa al prossimo nell’amore, Dio glielo ricompenserà mille volte. E’ sempre determinante il grado dell’amore, nel quale esercita le opere dell’amore per il prossimo. Nella stessa misura l’Amore di Dio Si prenderà cura dell’uomo, perché dato che Dio Stesso E’ l’Amore, dev’Essere presente in ogni opera d’amore. Di conseguenza l’uomo deve diventare amore, se tutto il suo pensare ed agire viene determinato dall’amore per Dio e per il prossimo.
Amen
TraduttoreČlovek samega sebe oblikuje preko svojega notranjega življenja oz. če on premišlja o sebi in svoje postopke ter razmišljanje podreja resnemu preverjanju, če si on obenem tudi prizadeva živeti tako, da lahko prenaša samega sebe, kar pa povzroči izpopolnjevanje samega sebe (oplemenitenje samega sebe) in obenem tudi duhovni napredek oz. višji razvoj duše. Sedaj je popolnoma nepomembno, v kolikšni meri se človek podreja zunanjim formam. Njegova namera (pozornost) mora biti usmerjena edino v to, da živi Bogu na zadovoljstvo; zaradi tega mora biti vse, kar on govori, misli ali dela v skladu z Božanskimi zapovedmi. Bog od teh ljudi ne zahteva ničesar drugega razen tega, da Ga oni ljubijo in da potem to Ljubezen izražajo tako, ko delajo dobro bližnjim, kakor sicer tudi živijo tako, da je iz tega prepoznavno hrepenenje po Bogu. Vsaka misel, ki je usmerjena navzgor, pričuje o Ljubezni do Boga; namreč čim ima človek hrepenenje, se bo le to vedno znova pojavilo kot misel v njemu. Če človek sedaj pričuje o svoji Ljubezni do Boga preko nenehnega hrepenenja po Njemu, potem bo Bog tudi potešil to hrepenenje tako, ko bo človeka ravno tako oskrboval s Svojo Ljubeznijo; in sedaj človek ne more drugače, kot biti dober. Zajema ga namreč Božanska Ljubezen, za katero on sam iskreno prosi preko svojega hrepenenja, in on sedaj ne more delovati brez Ljubezni (kruto, zlobno).... Torej človek se mora oblikovati v Ljubezen; zaradi tega on izpolnjuje prvo in največjo zapoved.... on Ljubezen daje in preko tega Ljubezen tudi ponovno prejema; on sam mora postati Ljubezen. Vendar pa do duševne zrelosti ne more nikoli priti človek, ki si ne pridobi Božanske Ljubezni preko del Ljubezni. Božja Ljubezen lahko zajame edino tistega človeka, ki je sam dejaven v Ljubezni. Vsako še tako majhno delo služenja v Ljubezni ravno tako predpostavlja določeno stališče do Boga.... človek mora želeti Dobro, potem se vsaj nezavestno usmerja tako, da je naklonjen Bitju, Katero je vseobsegajoča dobrota in popolnost. Želeti Dobro, zato strinjati se z Dobrim, bo ravno tako povzročilo to, da bo težnja usmerjena k Dobremu; in k takšnemu človeku se bo ravno tako približalo večno Božanstvo ter mu dovolilo, da Ga prepozna. In pravilno stališče do Boga bo kmalu določilo njegovo razmišljanje in delovanje oz. ga spodbudilo na Ljubezen-sko dejavnost (aktivnost), tako da tudi Bog lahko k njemu usmeri Svojo Ljubezen; to pa pomeni, da bo človek sedaj dozorel v svoji duši, ker Božja Ljubezen pazi nanj in mu sedaj tudi ne dovoli, da pade. Bog od človeka zahteva dokaz njegove Ljubezni do Njega; toda ne zadostuje Mu njegovo prepričevanje ali zanos (navdušenost).... Človek mora svojo Ljubezen do Boga potrditi (izraziti) v delih Ljubezni. In kakor on sedaj razdeljuje (daje) bližnjemu, tako bo tudi njemu razdeljeno (dano).... To, kar stori bližnjemu v/iz Ljubezni, mu bo Bog tisočkratno povrnil.... Toda vedno je stopnja Ljubezni tista, ki je odločujoča, v kateri on uresničuje dela Ljubezni do bližnjega. Božja Ljubezen bo v enaki meri sprejela človeka; in ker je Bog Sam Ljubezen, mora biti On prisoten v vsakem delu Ljubezni. Zaradi tega človek mora postati Ljubezen, če sta njegovo celotno razmišljanje in delovanje določena z Ljubeznijo do Boga in do bližnjega.
AMEN
Traduttore