Osservate l’atteggiamento dell’umanità. E’ dominata dallo spirito della menzogna, e questo causa indicibile confusione. Il pensare umano si allontana sempre di più dalla Verità, perché l’uomo accetta in pensieri la menzogna, e non usa la sua propria facoltà di giudizio, per riconoscerla come tale, e di conseguenza la vita dei sentimenti dell’uomo viene guidata anche nell’errore. Ed ora è comprensibile, che l’involucro si raddensa sempre di più intorno allo spirituale dell’uomo, quindi l’uomo si allontana sempre di più dalla Verità perché lo spirito in lui non può esprimersi, cioè l’anima è incapace di accogliere la Verità spirituale.
Appena il pensare dell’uomo prende una falsa direzione, la voce dello spirito in lui risuona sempre più piano ed infine non viene più percepita. La conseguenza di ciò è: una umanità che cammina totalmente nell’ignoranza, che tende a mete totalmente diverse di quella che le era stata posta in principio. Ed il percorso terreno è perciò del tutto inutile, perché finché l’uomo cammina nell’errore, si rivolge a quel potere dal quale si deve separare.
Ed ora il potere opposto a Dio usa la volontà rivolta a lui e obbliga l’essere umano ad azioni, che sono rivolte contro Dio, per distruggere ogni legame con Lui e rendersi gli uomini totalmente sottomessi e questo stato è ora riconoscibile nell’umanità. La vita terrena viene condotta del tutto indipendentemente da Dio, soltanto raramente si pensa a Colui dal Quale tutto è proceduto, oppure ogni pensiero che è rivolto allo spirituale, viene timorosamente tenuto segreto. Dio non viene più confessato apertamente, se in genere si pensa ancora a Lui.
Tutto questo sono i segni visibili dell’agire di forze nemiche di Dio, perché più la sua influenza è forte, più debole è l’uomo. E dato che l’uomo si allontana sempre di più dall’eterna Divinità, la sua forza diventa sempre meno per resistere all’influenza cattiva. Invece ora gli giunge la forza da parte del potere avverso a Dio, e questa lo promuove in tutti gli sforzi terreni. Così il successo terreno è sempre garantito appunto attraverso quella forza, e nuovamente il successo terreno contribuisce ancora di più di staccarsi totalmente da Dio, perché ora l’uomo non necessita più della Forza divina, quindi non invoca nemmeno Dio, ma Lo rinnega.
E questa è sempre l’intenzione dell’avversario, di distogliere l’uomo totalmente da pensieri rivolti a Dio, perché allora lo ha del tutto nel suo potere, è diventato vincitore sull’essere, che era libero a chi voleva concedere la vittoria. Si è deciso per l’avversario di Dio, e quindi ha percorso del tutto inutilmente il suo cammino terreno. Ma Dio non lascia cadere questi esseri. Egli vuole fornire loro la dimostrazione che tutto il desiderabile terreno è sottoposto anche al suo Potere, che Egli lo può distruggere, se questo corrisponde alla Sua Volontà.
Non è per nulla una distruzione senza piano di ciò che all’uomo sembra desiderabile, ma anche quest’Opera di distruzione dal punto di vista spirituale sarà del massimo vantaggio per innumerevoli esseri. Ma gli uomini, che non riconoscono il profondo significato di ciò, saranno profondamente colpiti, perché perdono tutto ciò che finora significava per loro il contenuto della vita. Ed ora si trovano nuovamente davanti alla decisione, di cercare di nuovo lo stesso oppure di riconoscere la caducità di questo e di raccogliersi ora dei beni imperituri. Perché nel momento della distruzione l’avversario perde in potere, e come l’uomo riconosce la sua impotenza, esiste la possibilità, che riconosca un altro Signore al di sopra di sé e si rivolge ora a Lui. Il bene terreno è parte del potere cattivo, perché cela in sé dello spirituale non salvato, e l’uomo non deve desiderare ciò che è stato per lui stesso il luogo di soggiorno per delle Eternità, non deve tendere verso ciò per cui ha impiegato tempi infiniti di superarlo.
E così gli deve essere dimostrato visibilmente l’inutilità di ciò affinché si distolga da questo e si rivolga a quello che viene dopo di lui, dopo la vita sulla Terra. Deve rinunciare al terreno e desiderare lo spirituale, poi supera anche l’ultima forma e si libera da ogni catena. Ma lo spirituale è qualcosa che rimane esistente, e perciò fa parte del Regno della Verità. Il terreno invece è perituro, quindi, appartiene al regno dell’oscurità, della menzogna, perché cela in sé solo lo spirituale immaturo, che non riconosce la Verità e perciò viene relegato.
E così l’uomo non può mai stare nella Verità, finché desidera del bene terreno e concede il potere al principe della menzogna, proprio attraverso questo desiderare. E viene dominato dalla menzogna, finché desidera ancora del bene terreno. E si troverà nel pensare errato, perché il principe della menzogna cerca dapprima d’influenzare il pensare dell’uomo, per allontanarlo definitivamente dalla Verità. E perciò lo stato degli uomini è oltremodo critico, e può essere eliminato solo quando Dio Stesso spezza il potere dell’avversario, mentre Egli distrugge il possesso terreno.
Amen
TraduttorePoglejte obnašanje človeštva. Nad njim prevladuje duh laži in to povzroča nepopisno zmedo. Človeško razmišljanje se bo vse bolj oddaljevalo od resnice, saj človek mentalno sprejema laž in je nikakor ne more prepoznati kot tako, s tem pa bo tudi človekovo čustveno življenje zavedeno. Zato je razumljivo, da se plast okoli človekove duše še naprej debeli, s čimer se človek vedno bolj oddaljuje od resnice, saj se duh v njem ne more izraziti, to pomeni, da duša ni sposobna sprejemati duhovnih resnic. Takoj ko človekovo razmišljanje zavzame napačno smer, glas duha postopoma potihne, dokler ga na koncu ni več slišati. Rezultat je človeška rasa, ki živi v popolni nevednosti, ki stremi k popolnoma drugačnim ciljem (materializem), kot naj bi jih prvotno dosegla. Zato je zemeljsko življenje v celoti neuspešno, kajti dokler človek živi v zmoti, se obrača na moč, od katere bi se moral ločiti. Moč, ki nasprotuje Bogu, nato uporabi to naklonjeno voljo in določi bitje, da izvaja dejanja, ki nasprotujejo Bogu, da bi uničila vse vezi in si bitje popolnoma podredila. In to stanje je zdaj med človeštvom mogoče jasno prepoznati. Zemeljsko življenje se živi popolnoma neodvisno od Boga, ljudje le redkokdaj pomislijo na Tistega, iz katerega je vse nastalo.... ali pa se vsaka misel, ki se nanaša na duhovne zadeve, skrbno skriva. Boga se ne izpoveduje več javno, če se nanj sploh pomisli (Matej 10;32). Vse to so vidna znamenja Bogu sovražnih sil, kajti njihov vpliv je tem močnejši, čim šibkejši postaja človek. In ker se človeško bitje vedno bolj oddaljuje od večnega Božanstva, se tudi njegova moč, da se upre zlobnemu vplivu, vse bolj in bolj zmanjšuje. Namesto tega prejme moč od Bogu nasprotne sile, ki ga podpira pri vseh zemeljskih podvigih. Zato je zemeljski uspeh vedno zagotovljen skozi to omenjeno moč, zemeljski uspeh pa prispeva k popolni ločitvi od Boga, kajti človek ne potrebuje več božanske moči, posledično tudi Boga ne kliče več, ampak ga zanika... In nasprotnikov (Satanov) namen je človeško bitje popolnoma odtujiti od misli na Boga, kajti takrat bo imel nad njim absolutni nadzor. Postal je zmagovalec nad bitjem, ki je imelo izbiro, komu želi priznati zmago. Izbralo si je božjega nasprotnika in tako svojo zemeljsko pot usmerilo v popolnoma napačno smer...
(In po diagnozi trenutnega stanja zopet sledi »strategija Božjih popravnih ukrepov«)
Vendar Bog ne bo pustil, da ta bitja padejo... Priskrbel jim bo dokaz, da je vse zemeljsko, za kar si je vredno prizadevati, tudi podvrženo Njegovi moči... da lahko to uniči, če ustreza Njegovi volji. Nikakor ne uničuje naključno tistega, kar se človeku zdi zaželeno, ampak bo to uničevalno delo z duhovnega vidika tudi največja prednost za brezštevilna bitja. Toda ljudje, ki ne bodo prepoznali njegovega globokega pomena, bodo zaradi tega močno prizadeti, saj bodo izgubili vse, kar je do sedaj pomenilo vse njihovo življenje. In spet se znajdejo pred odločitvijo... si ponovno prizadevati za isto ali pa prepoznati minljivost tega in si zase pridobijo večno imetje. Kajti v trenutku uničenja nasprotnik izgubi moč, in če človek prepozna nemoč slednjega, je dana možnost, da nad seboj prepozna drugega Gospoda in se obrne Nanj (Matej 6;24). Zemeljska posest je delež zle moči, saj vsebuje neodkupljene duhovne snovi in človeško bitje ne bi smelo hrepeneti po nečem, kar je bilo njegovo bivališče prej neskončno dolgo časa... ne bi smel stremeti k nečemu, za kar je potreboval neskončno veliko časa, da ga je premagal... In tako mu je potrebno dokazati očitno nevrednost tega, da se bo obrnil stran od tega in proti tistemu, kar ga bo spremljalo, ko se bo končalo to življenje na zemlji. Odpovedati se mora zemeljski materiji in si želeti duhovnih stvari, takrat bo tudi premagal končno formo in se osvobodil vseh okov. Vendar duhovne stvari še naprej obstajajo in zato pripadajo Kraljestvu Resnice... Posvetne stvari pa so minljive, zato spadajo v kraljestvo teme, v neresnico, saj skriva le nezrelo duhovno substanco, ki ni prepoznala Resnice in je bila zato izgnana (v materijo). Posledično človek nikoli ne more spoznati Resnice, dokler si želi zemeljskih dobrin in prav zaradi te želje prepusti oblast (moč) princu laži. In dokler se bo trudil za zemeljske dobrine, ga bo obvladovala laž in njegovo razmišljanje mora biti zgrešeno, kajti princ laži poskuša najprej vplivati na človekove misli in ga popolnoma oddaljiti od resnice. In zato je stanje ljudi izjemno alarmantno in se lahko popravi samo, če Bog Osebno zlomi nasprotnikovo moč z uničevanjem zemeljskih imetij (premoženj).
AMEN
Traduttore