In voi si sveglierà una indescrivibile nostalgia, se tendete alla perfezione e pensate alle delizie del Cielo. E questo desiderio contribuirà a sfilare le catene dell’anima, perché il desiderio per il mondo e le gioie terrene retrocederanno nella stessa misura, il senso per il bene terreno scomparirà e sarà desiderato solo ciò che significa felicità per l’anima. Se vi trovate in questo stato, scomparirà anche ogni depressione, perché non vi tocca più nulla di mondano, l’anima sarà libera e lascia inosservato il corpo, ed allora nulla può più aggravarla di ciò che le prepara pena in uno stato meno perfetto. E così cogli questa consolazione e lavora continuamente su te stesso, allora vincerai anche quelle ore in cui grava su di te ancora troppa pressione della Terra. Il Padre nel Cielo sà delle miserie dei Suoi figli, e malgrado ciò queste non possono rimanere del tutto escluse, devono spronare coloro che si stancano e purificare ciò che non è ancora libero da scorie. Pensando a questo ogni giorno ti porterà la sua Benedizione, e ti avvicinerai sempre di più allo stato della liberazione. L’anima si lascia spingere sovente, oscilla qua e là e non è ancora salda in sé stessa, ed allora ci vogliono tali depressioni per consolidarla e per attizzare il desiderio per il suo Creatore. Quando ha superato tali umori, allora si farà di nuovo chiaro e limpido in lei e vive con doppia preoccupazione per la sua liberazione. Agli uomini rimane a volte incomprensibile come l’Amore di Dio-Padre Si manifesta in modo doloroso, non ne trovano nessuna spiegazione, perché non sanno giudicare quale indicibile miseria sarebbe la loro sorte, se si aspettassero sempre soltanto del bello e gioioso sulla Terra e che questa miseria sarebbe molto più dolorosa che la sofferenza della Terra. L’infinito Amore del Padre è sempre soltanto pronto ad aiutare e non ha mai voluto la sofferenza degli uomini. Finché quindi non infrangono l’Ordine divino, ogni sofferenza rimarrebbe lontana da loro e verrebbero sempre soltanto a percepire la Bontà e l’Amore di Dio. Ma se ora li spinge la loro propria volontà di infrangere l’Ordine divino, e con ciò dovrebbero sopportare indicibile sofferenza nell’aldilà, perché Dio deve appunto Essere un giusto Giudice e per Amore per l’uomo non può negare il senso di Giustizia, allora cerca di convincere l’uomo ancora sulla Terra del suo errato pensare ed agire. Egli cerca di influenzarlo favorevolmente e renderlo duttile alla Volontà divina, e questo in ogni modo, attraverso la Sua Parola, che annuncia la Sua Volontà, attraverso Ammonimento e continue Indicazioni a sofferenza e disgrazia dei prossimi ed appunto attraverso la sofferenza, che riguarda l’uomo stesso, che però può essere chiamata soltanto come misura minima contro la sofferenza, che attende l’uomo incorreggibile nell’aldilà. L’uomo sulla Terra non è ricettivo per l’ultragrande Amore del Signore. E’ stato afferrato dall’amore per il mondo, e, abbagliato dal suo scintillio e bagliore, non riconosce la Luce calda, soave dell’Amore divino, perché l’avversario combatte con mezzi violenti. Lui cerca di risvegliare nell’uomo l’amore per lo scintillio ed il fulgore, e quando il cuore umano soccombe a questo amore, non sente più il Soffio dell’Amore divino. E se il Padre nel Cielo vuole farSi ancora riconoscere dall’uomo, allora lo può solamente tramite la sofferenza, perché nella sofferenza egli ritrova prima il ritorno a Lui e la sofferenza può portare ancora ad una Benedizione insospettata, dove diversamente non viene badato sulla Terra al divino Salvatore.
Amen
TraduttoreV vas se bo prebudilo nepopisno hrepenenje, če težite k popolnosti in mislite na nebeške užitke. In to hrepenenje bo doprineslo k temu, da bodo popustili okovi duše, ker se bo v enaki meri tudi umaknilo hrepenenje po svetu in zemeljskih užitkih; izginjala bo težnja k zemeljskim dobrinam (materialnemu) in bo ostala edino težnja k tistemu, kar pradstavlja duševno srečo. In če se nahajate v takšnem stanju, potem bo izginila vsakršna depresija, ker vas nič svetovnega ne gane več; duša postaja svobodna in zanemarja telo, in tedaj jo ne more nič več obremeniti, kar ji v manj popolnem stanju predstavlja bolečino in trpljenje. Tako da sprejmi to tolažbo in neumorno delaj na sami sebi, in premagala boš tudi takšne trenutke, kjer te zemeljsko še preveč obremenjuje.
Oče na nebu pozna vse težave Svojih otrok. Čeprav pa le teh ni mogoče popolnoma odstraniti; one morajo spodbujati to, kar je utrujeno (tiste, ki so utrujeni) in čistiti to, kar še ni čisto zaradi odpadkov. S takšnim razmišljanjem ti bo vsak dan prinesel blagoslov in z vsakim dnem boš bližje stanju osvoboditve. Duša tako pogosto dovoljuje, da se jo premetava sem ter tja, nošena je sem ter tja in še ni sama po sebi trdna (neomajna). In tedaj so ji potrebne takšne depresije, da bi jo učvrstile in ji dale spodbudo za željo po njenem Stvarniku. Ko enkrat prevladajo takšna razpoloženja, bo v njej znova postalo svetlo in jasno, in ona veliko bolj požrtvovalno živi za svojo osvoboditev.
Ljudje včasih ne dojamejo, da se Božja Očetovska Ljubezen pogosto izraža na ljudem boleč način; ne najdejo razlage za to, ker ne morejo oceniti, kako neizmerno bedna bi bila njihova usoda, ko bi jih na Zemlji čakale samo lepe in vesele stvari, in da bila ta beda še precej bolj boleča od zemeljskega trpljenja. Očetova neskončna Ljubezen je vedno pripravljena edino na dajanje in nikoli ni želela trpljenja ljudi.... Torej vse dokler oni ne bi kršili Božanskega reda, bi bilo vsako trpljenje daleč stran od njih in oni bi vedno (ob)čutili edinole dobroto in Božjo Ljubezen.
Če jih torej njihova lastna volja spodbuja na kršenje Božanskega reda, morajo tako oni v onostranstvu prenašati neverjetno trpljenje, ker mora biti Bog pravičen sodnik in iz Ljubezni do ljudi ne more ukiniti pravice, tako da On že na Zemlji poizkuša človeka prepričati v njegovo napačno razmišljanje in obnašanje.... On se trudi, da na njega vpliva na dober način in da naredi, da bo podrejen Božanski volji; in to na vsakršen način.... preko Svoje Besede, Ki oznanja Njegovo voljo.... preko opozarjanj in nenehnih usmerjanj pozornosti na trpljenje in nesreče bližnjih ljudi, in ravno preko trpljenja, ki prizadene tudi samega človeka.... toda na katega se lahko gleda kot na minimalnega glede na trpljenje, ki nepoboljšljivega človeka čaka v onostranstvu.
Človek na Zemlji ni dovzeten za Gospodarjevo ogromno Ljubezen.... Ljubezen do sveta ga je tako prevzela, da on zaslepljen z njenim sijajem in bliščem ne prepozna toplo nežne svetlobe Božanske Ljubezni.... nasprotnik (Satan) se namreč bori z vsemi sredstvi. On se trudi, da v človeku prebudi ljubezen do sijaja in rzkošij; in če človeško srce postane žrtev te ljubezni, ne (ob)čuti več vonja Božanske Ljubezni. In ko tedaj Oče še želi ljudi spomniti na Sebe, potem to lahko stori edino preko trpljenja.... on (človek) namreč v trpljenju še najprej najde pot do Njega; in tedaj trpljenje še lahko postane nezamisljiv blagoslov tam, kjer se na Ljubezen Božanskega Odrešenika (Jezusa Kristusa) ne usmerja več pozornosti....
AMEN
Traduttore