• Back

U SLUŽENJU PO VLASTITOJ VOLJI.... SEBICNA LJUBAV....

Svatko tko je upoznat sa procesom razvoja duhova, tko je obaviješten o znacenju i svrsi Stvaranja, takoder zna da ljudsko bice kao najsavršenije djelo stvaranja formira završni stadij jednog beskonacno dugog procesa razvoja koji se odvijao na ovoj Zemlji. On zna da ce ovaj neopozivo biti popracen sa njegovim boravkom u kraljevstvu onostranog gdje materijalne tvorevine više ne postoje, gdje se razvoj može zasigurno nastaviti pod nevjerojatno teškim uvjetima ipak na jedan sasvim drugaciji nacin nego u materijalnom svijetu.... ako proces razvoja na Zemlji nije bio kompletiran do tocke da ce duša biti sposobna uci u kraljevstvo svjetla. Ali jedino jako jako mali broj ljudi na ovoj Zemlji ovo shvaca, jer najprije je potrebna volja da bi se ovo znalo kako bi se bilo sposobnim razumjeti i u to vjerovati a ova je jedino rijetko prisutna u ljudima. Tome nasuprot, ljudska je volja iznimno snažno naklonjena da iskoristi djela stvaranja tako da ce ona koristiti njihovom fizickom životu.... Treba priznati, cineci tako ljudi nesvjesno pomažu zavezanim duhovnim supstancama u stvaranju napredovati, buduci to njima služi, premda u zakonu prisile.... Veliki dio materije je bio razložen kroz ljudsku volju, on je preoblikovan u neprestano nove tvorevine kojima su svima dodijeljene korisne funkcije, što nužno rezultira u napretku duhova.... Ipak sâmo ljudsko bice može pri tome takoder doci do zastoja ili cak nazadovati u njegovom razvoju ako on sam nije pomocan u isto vrijeme, buduci on više nije predmetom zakona prisile i prema tome treba sam pogurati naprijed njegov viši razvoj.... Sve dok on cini sve savjesno, uvijek sa namjerom pomoci njegovom bližnjem ljudskom bicu, njegov zemaljski hod može poluciti nezamislive blagoslove za njegovu dušu.... pak cak ako on nema nikakve ideje o procesu razvoja duhova, cak ako je on bez ikakvog znanja o znacenju i svrsi zemaljskog života i tvorevina ove Zemlje.... On to ne treba znati samo ako dobrovoljno pomaže sa Ljubavlju.... Ipak obicno je on doista nagnan raditi od strane ljubavi ali jedino od strane ljubavi spram sebe.... U tom slucaju njegova aktivnost može takoder imati uništavajuci ucinak na njegova bližnja ljudska bica, jer što manje on uzme u obzir njegova bližnja ljudska bica to ce više njegova sebicna ljubav biti zadovoljena.... Ali sebicna ljubav takoder ima nepovoljan ucinak na djela stvaranja koja su bila dodijeljena covjekovu polju aktivnosti, utoliko što ce proces razvoja duha u takvim djelima stvaranja biti cesto prijevremeno prekinut poradi njegovog vlastitog probitka, jer sebicna ljubav proturjeci Božanskom Redu i stoga je ponašanje osobe takoder totalno protivno Božanskom Redu.... Cak ako bi takvi ljudi znali znacenje i svrhu stvaranja i zemaljskog života oni ne bi prekinuli njihov pogrešan nacin života i njihove akcije protiv Božanskog Reda, buduci su oni u potpunosti kontrolirani od strane sebicne ljubavi i kompletno nepristupacni od strane drugih ideja. I ovi ljudi ulaze u kraljevstvo onostranog u apsolutno groznom stanju, jer oni više ne mogu zadovoljiti njihovu sebicnu ljubav kao na Zemlji, a staza do ispravne Ljubavi, do Ljubavi spram bližnjega, je beskonacno daleko i cesto se uopce ne može pronaci....

Otud, osoba koja jedino ljubi sebe samoga uzima ljubav spram materije sa sobom u drugi svijet, i oslobadanje od nje je iznimno teško, jer stvari koje je žudio sa svim njegovim osjetilima se pojavljuju pred njegovim ocima i one su za njega izrazito primamljujuce da bi onda trenutno nestale kada želi zadovoljiti njegove žudnje.... pobudujuci njegove žudnje još više, i ovo su užasne muke koje duša treba trpjeti sve dok se ne pocne boriti sa svojim žudnjama sa rezultatom da iskušenja postepeno slabe. Ljudi nemaju ideju koje koristi oni stvaraju za sebe u onostranom ako pokušaju nadvladati materiju dok su i dalje na Zemlji, ako postanu njezin gospodar a ne njezin rob.... Ljudsko bice može iskoristiti sve na Zemlji za njegov probitak, jer svrha svih tvorevina je služiti ljudskom bicu baš kao i svakom stvorenju.... buduci služiti predstavlja iskupljenje za zavezane duhove unutra.... Posljedicno tome, samo ljudsko bice doprinosi puno spram ovog ako on nudi materiji priliku pomagati, ako on stvara stvari za sebe koje ispunjavaju korisnu svrhu, u kojima on zasigurno može iznova uživati kao Božjem daru, ipak on bi uvijek trebao zapamtiti duhovnu svrhu materijalnih stvari a ne sebe privezati za njih tako da se njegove misli i namjere usmjeravaju da stekne materijalna dobra kako bi stvorio udoban život za sebe i da se spusti rastuce niže nego stvari koje su daleko manje razvijene nego on.... što za njega predstavlja duhovno nazadovanje.... Razvoj uvijek mora biti progresivan, a cilj zemaljskog života ljudskog bica je kompletno oslobadanje od materijalne cahure, da se izdigne iznad potonje, jer onda ce duša biti sposobna napustiti fizicko tijelo kao slobodno i neoptereceno bice i vinuti se u više sfere.... Onda ona nece biti zadržavana od strane materije i prisiljena ostati u zemaljskim sferama premda ona više ne živi na Zemlji.... Vi ljudi ne znate kako je zahvalna duša koja sebe može razdvojiti od ovih sfera, ali uzmite zdravo za gotovo da je ono za cime stremite na Zemlji sa svim vašim osjetilima vaš najveci neprijatelj.... jer vaše blaženstvo pociva u slobodi, ali vi ostajete porobljeni sve dok vas materija i dalje drži zarobljenima, a ona ce vas držati zarobljenima sve dok ste i dalje vodeni sebicnom ljubavlju, sve dok sebe ne oslobodite kroz pomocnu Ljubav.... Jedino onaj koji služi ce biti osloboden.... A vaše postojanje kao ljudsko bice neprestano vam nudi prilike da služite u Ljubavi.... Medutim, vi imate slobodnu volju i, za razliku od vašeg prethodnog stadija razvoja, vi niste prisiljeni služiti. Ljubav vas mora nagnati to ciniti, i pomocna Ljubav ce jedino biti prakticirana od strane covjeka koji potisne njegovu sebicnu ljubav, koji ne želi uzeti nego dati. On ce doista nauciti prezirati materiju; on ce sebe razdvojiti od nje i osloboditi sebe kompletno.... Njegov proces razvoja na Zemlji ce biti uspješno zakljucen sa kompletnim produhovljavanjem njegove duše, koja ce naknadno biti sposobna biti aktivna u duhovnom kraljevstvu sa obiljem svjetla i snage i u pomocnoj Ljubavi se brinuti za one duše koje i dalje venu u ropstvu i tami i potrebuju pomoc kako bi se konacno bile sposobne osloboditi njihovih okova.

AMEN

V SLUŽENJU PO LASTNI VOLJI.... SEBIČNA LJUBEZEN....

Vsak, ki je bil seznanjen s procesom razvoja duhov, ki je obveščen o pomenu in namenu Stvarstva, ravno tako ve, da človeško bitje, kot najpopolnejše delo stvarstva formira zaključni stadij nekega neskončno dolgega procesa razvoja, ki se je odvijal na tej Zemlji. On ve, da se bo le ta brezpogojno nadaljeval z življenjem v kraljestvu onostranstva, kjer materialne stvaritve ne obstajajo več in kjer se razvolj lahko zagotovo nadaljuje pod neverjetno težkimi pogoji, toda vseeno na nek povsem drugačen način, kot pa je to v materialnem svetu.... če proces razvoja na Zemlji ni bil kompletiran (izpopolnjen) do točke, da je duša sposobna vstopiti v kraljestvo svetlobe.

Toda zelo malo je tistih ljudi na tej Zemlji, ki to razumejo, ker da bi se to lahko razumelo (dojelo), je najprej potrebna volja; čeprav pa bi to lahko razumeli in v to verjeli, kar pa je pri ljudeh zalo redko prisotno. Temu nasprotno pa je človeška volja izjemno močno naklonjena temu, da izkoristi dela stvarstva tako, da bi le ta koristila njihovemu fizičnemu (telesnemu) življenju.... Potrebno je priznati, da ljudje na ta način nezavestno pomagajo napredovati omejenim duhovnim substancam v stvarstvu, ker jim one služijo, čeprav v zakonu prisile....

Velik del materije je bil razgrajen s pomočjo človeške volje; ona (materija) je preoblikovana v nenehno nove stvaritve, katerim so vsem dodeljene koristne funkcije, kar pa se nujno odraža v napredku duhov.... Vendar pa v razvoju samega človešega bitja lahko pri tem ravno tako pride do zastoja, pri njegovem razvoju lahko celo nazaduje, če on sam pri tem ne pomaga (ni koristen, ne služi); on sam namreč ni predmet prisile in mora glede na to sam vztrajati naprej proti njegovemu višjemu razvoju....

Vse dokler on vse dela zavestno, vedno z namenom da pomaga njegovemu bližnjemu človeškemu bitju, bo njegova zemeljska pot vedno obrodila nezamisljive blagoslove za njegovo dušo.... celo če nič ne ve o procesu razvoja duhov, celo če je on brez vsakršnga znanja o pomenu in namenu zemeljskega življenja ter stvaritev te Zemlje.... On o tem niti ne potrebuje znanja, če le prostovoljno pomaga z Ljubeznijo....

Vseeno pa ga ljubezen spodbuja na to, da dela (da je aktiven), toda edino ljubezen do sebe.... V tem primeru pa ima njegova aktivnost lahko tudi uničujoč učinek na njegova bližnja človeška bitja; kolikor manj namreč jemlje v poštev njegova bližnja človeška bitja, toliko bolj bo zadovoljena njegova sebična ljubezen....

Vendar pa ima sebična ljubezen ravno tako negativen učinek na dela stvarstva, ki so bila dana človeku v njegovem polju dejavnosti, ker bo proces (napredka) duha v takšnih delih stvarstva pogosto začasno prekinjen zaradi človekovega lastnega dobička, ker sebična ljubezen nasprotuje Božanskemu redu, kakor je na ta način tudi obnašanje osebe popolnoma nasprotno Božanskemu Redu....

Celo če bi takšni ljudje poznali pomen in namen stvarstva ter zemeljskega življenja, pa oni ne bi prekinili njihovega napačnega načina življanja in njihovega delovanja proti Božanskemu redu, ker jih popolnoma kontrolira sebična ljubezen in so nedostopni za drugačne ideje. In ti ljudje v kraljestvo onostranstva vstopajo v stanju popolnega obupa, ker tam ne morejo več zadovoljiti njihove sebične ljubezni kot na Zemlji; in steza do pravilne Ljubezni, do Ljubezni do bližnjega je neskončno daleč oddaljena in jo pogosto sploh ni moč najti....

Zato oseba, ki ljubi edino sebe, s seboj na drugi svet nosi ljubezen do materije; in osvoboditev od nje je izjemno težka, ker se stvari, po katerih je hlepela z vsemi njenimi čutili, pojavljajo pred njenimi očmi in so zanjo izrazito privlačne, katere pa izginejo takoj, ko želi zadovoljiti njena hlepanja.... in pri tem še bolj prebuja hlepenja, kar pa predstavlja ogromno trpljenje, katerega mora duša prestati, vse dokler se ne začne boriti proti svojim hlepenjem, da te skušnjave postopoma pojenjajo.

Ljudje se sploh ne zavedajo, kakšne koristi oni zase ustvarjajo v onostranstvu, če poizkušajo premagati materijo še dokler živijo na Zemlji, če postanejo njen gospodar in ne njen suženj.... Človeško bitje lahko na Zemlji izkoristi vse za njegov dobiček, ker je namen vseh stvaritev, da služijo človeškemu bitju, kakor tudi vsaki stvaritvi.... ker služenje predstavlja odrešenje za omejene duhove znotraj....

Zaradi tega sàmo človeško bitje daje velik doprinos k temu, če materiji nudi priložnost, da služi, če zase ustvarja stvari, ki izpolnjujejo koristen namen, katere pa lahko zagotovo zopet uživa kot Božji dar; čeprav pa sebe ne smel omejiti z njimi in bi moral vedno razmišljati o duhovnem namenu materialnih stvari na način, da njegove misli in namere niso usmerjeni k pridobivanju materialnih bogastev, da bi si ustvaril udobno življenje in da bi se tako spuščal vse nižje in nižje od stvari, ki so daleč manj razvite od njega.... kar pa zanj predstavlja duhovno nazadovanje....

Razvoj se mora vedno odražati v napredku (mora biti progresiven), ker je cilj zemeljskega življenja človeškega bitja ta, da se popolnoma osvobodi od materialnega ovoja, da se dvigne iznad slednjega, ker bo potem duša sposobna zapustiti fizično telo kot svobodno in neobremenjeno bitje ter se povzpeti v višje sfere.... Nje potem materija ne bo zadrževala in ne bo prisiljena ostati v zemeljskih sferah takrat, ko ona ne živi več na Zemlji....

Vi ljudje se ne zavedate, kako hvaležna je duša, ko se lahko loči od teh sfer. Vendar pa vzemite kot povsem zagotovo to, da je tisto, k čemur na Zemlji stremite z vsemi vašimi čutili, vaš največji sovražnik.... vaša blaženost je namreč v svobodi; in vi ostajate zasužnjeni, vse dokler vas materija še naprej drži v ujetništvu, vse dokler vas še naprej vodi sebična ljubezen, vse dokler se ne osvobodite preko ustrežljive Ljubezni (vse dokler ne služite bližnjim v nesebični Ljubezni)....

Osvobojen bo edino tisti, ki služi.... In vaše življenje v formi človeškega bitja vam nenehno nudi priložnosti, da služite v Ljubezni.... Vi imate svobodno voljo, in vi za razliko od vašega prejšnjega stadija razvoja niste prisiljeni služiti. Na to vas mora spodbuditi Ljubezen; in ustrežljivo Ljubezen bo prakticiral edino človek, ki potisne stran njegovo sebično ljubezen, ki ne želi vzeti, temveč dati. On se bo resnično naučil prezirati materijo; on se bo ločil od nje in se popolnoma osvobodil....

Njegov proces na Zemlji bo uspešno zaključen s popolnim poduhovljenjem njegove duše, ki bo potem lahko dejavna v duhovnem kraljestvu z ogromno količino svetlobe ter moči in bo s služenjem v Ljubezni skrbela za tiste duše, ki še naprej venejo v temi in potrebujejo pomoč, da bi se lahko končno osvobodile iz njihovih okovov.

AMEN