Pomocu smjernica koje su dane covjeku kroz Božanske zapovijedi, on takoder može u svako doba vršiti duhovnu kontrolu nad svojim mislima, rijecima i postupcima. A ovo je nužno, želi li on stalno napredovati u svome razvoju, buduci on vrlo lako može zapasti u pogrešku da postane besposlen, i da zanemari rad na svojoj duši, cim on vjeruje da živi u skladu sa Božjom voljom. Onda uvijek postoji opasnost od zastoja, koju on vrlo lako može odvratiti, cim na sebi sprovodi strogu samokritiku i polaže racun nad svakom misli, svakom rijeci i svakim djelom, da li su oni dobri, odnosno, odgovaraju li Božjim zapovijedima, koje zahtijevaju jedino Ljubav. Jer, Božji protivnik se ne odmara, on nastoji ostvariti utjecaj na dušu, na ljudsku volju, sve do posljednjeg trena. I stoga covjek nije nikada izvan opasnosti da mu potpadne, ako on nije oprezan, i ne uzima uvijek Božje zapovijedi za nit vodilju njegovog nacina života. Samospoznaja je prva, želi li covjek iz temelja promijeniti svoju dušu, jer on ce jedino onda stremiti poboljšanju, promjeni na bolje, ako on u sebi opazi nedostatke. On treba u svoj poniznosti moliti Boga za milost spoznaje sebe samoga, on se treba cesto postaviti pred ogledalo svoje duše i suprotstaviti svemu necistome, on se treba vježbati u blagosti, miroljubivosti, strpljivosti i milosrdu, on treba služiti u Ljubavi i ne biti ohola duha, onda ce mu takoder prici i snaga da prepozna svoje pogreške, te da ih ukloni. Jer, covjek ne može ništa bez Božje potpore, njegova volja i njegova snaga su preslabi, ako oni ne doživljavaju snaženje kroz Božansku Ljubav. Ali, covjek treba namaknuti volju, da sebe ucini dostojnim Božanske Ljubavne snage. I stoga on treba raditi na sebi, i stalno promišljati o svojim pogreškama i slabostima, jedino onda ih on može ukloniti, buduci mu sa dobrom voljom prilazi i snaga da se izbori protiv njih. Božanske zapovijedi zahtijevaju jedino Ljubav, i zato je lako provjeriti u kojoj mjeri razmišljanje, govorenje i djelovanje odgovaraju Ljubavi za Boga i za bližnjega. A, ako se postavi ovo mjerilo, covjek sprovodi strogu kritiku na sebi, on nece biti nemaran u svome radu na duši, on ce se boriti i moliti, i kroz to takoder doci u posjed milosti, on ce se uvijek iznova povezivati s Bogom kroz svoju molitvu, i sazrijeti u svojoj duši. Jer, on tada svjesno živi svoj zemaljski život, nastoji se oblikovati prema Božjoj volji… on uzima za nit vodilju Božje zapovijedi, i stoga postupa prema Njegovoj Rijeci.... i on više nikada nece zastati u stagnaciji, nego ce neprestano ici putem višeg razvoja, dok ne dosegne cilj… sjedinjenje s Bogom… što se može postici jedino ako se covjek promijeni u Ljubav, ako se uskladi sa Bicem vjecne Ljubavi, Koje je nadasve savršeno, i ako on stoga nastoji biti savršen.
AMEN
TranslatorS pomočjo smernic, ki so dane človeku preko Božanskih zapovedi, lahko on ravno tako vedno izvaja duhovno kontrolo nad svojimi mislimi, besedami in dejanji. To je namreč nujno, če človek želi nenehno napredovati v svojem razvoju; on namreč lahko zelo hitro zaide v zablodo, da postane len in da zanemari delo na svoji duši, čim on verjame, da živi v skladu z Božjo voljo. Potem vedno obstaja nevarnost pred zastojem, katero pa on lahko z lahkoto odpravi, čim on na sebi izvaja zelo ostro samokritičnost in je pozoren na vsako svojo misel, vsako besedo in vsako dejanje, ali so le ti v skladu z Božanskimi zapovedmi, katere zahtevajo edino Ljubezen.... Božji nasprotnik namreč ne počiva; on želi vse do poslednjega trenutka vplivati na dušo, na človekovo voljo. In zaradi tega človek ni nikoli izven nevarnosti, da ne bi mogel pasti pod njegov vpliv, če on ni pazljiv in če Božjih zapovedi ne vzame kot vodečo linijo njegovega načina življenja. Samospoznanje je prvo, če človek želi iz temelja spremeniti svojo dušo; on bo namreč edino tedaj stremel k izboljšanju, k spremembi na bolje, če on v sebi opazi pomanjkljivosti. On mora v vsej ponižnosti prositi Boga za milost, da spozna samega sebe; on se mora pogosto postaviti pred ogledalo svoje duše in se zoperstaviti vsemu, kar je nečisto (Jakob 1:25). On mora sebe trenirati v blagosti, miroljubnosti, potrpežljivosti in usmiljenju. On mora služiti v Ljubezni in ne biti v prevzetnem duhu; potem pa bo ravno tako prejel tudi moč, da prepozna svoje napake (slabosti) in da jih odstrani. Človek namreč ne more ničesar storiti brez Božje podpore; njegova volja in njegova moč sta prešibki, če on ne prejema okrepitve preko Božanske Ljubezni. Vendar pa mora človek, da bi postal dostojen Božanske Ljubezen-ske moči, pokazati voljo. In zato mora najprej delati na sebi in nenehno premišljati o svojih napakah teh slabostih, ker jih edino tedaj lahko odstrani, ker mu z dobro vojo priteka tudi moč, da se bori proti njih. Božanske zapovedi zahtevajo edino Ljubezen, in zato je lahko preveriti, v kolikšni meri so razmišljanje, govorjenje in delovanje v skladu z Ljubeznijo do Boga in do bližnjega. In če se postavi to merilo, potem človek na sebi izvaja strogo kritiko. On ne bo malomaren pri svojem delu na duši; on se bo boril in molil ter preko tega obenem tudi prišel do posedovanja milosti. On se bo preko svoje molitve vedno znova povezoval z Bogom in bo dozoreval v svoji duši. On namreč tedaj zavestno živi svoje zemeljsko življenje; želi se oblikovati v skladu z Božjo voljo.... on kot vodečo linijo jemlje Božje zapovedi in zaradi tega deluje glede na (v skladu z) Njegovo Besedo.... in on ne bo nikoli več zastal v stagnaciji, ampak bo nenehno šel po poti višjega razvoja, vse dokler ne doseže cilj.... zedinjenje z Bogom.... kar pa lahko stori edino na način, da se človek spremeni v Ljubezen, da se uskladi z Bitjem večne Ljubezni, Katero je nadvse popolno, in če si on prizadeva biti popoln (Matej 5:48).
AMEN
Translator