• Back

DIJETE-ŠTVO BOŽJE.... ŽESTOKA ISKUŠENJA....

Zemlja, kao mjesto za dalju duhovnu naobrazbu, je bila odabrana da bi oblikovala ljude u najcišca svjetlosna bica, u djecu Božju, koja mogu postici najviši stupanj srece i gledati Boga. Postignuce ovog stupnja je jedino moguce na ovoj Zemlji. Premda su ostala djela stvaranja jednako odredena za sazrijevanje duhovnih bica koja nisu još tako savršena, i njihov stupanj zrelosti može i dalje neprestano biti povecavan, stupanj dijete-štva Božjeg može usprkos tomu jedino biti postignut od strane duše na Zemlji, naracun cega su ljudi takoder suoceni sa potpunom težinom zemaljskog života, i to cak još zahtjevnije što je duša bliža cilju. Duša mora biti sposobna napustiti Zemlju u totalno procišcenom stanju, duhovno preporodena i u najsrdacnijem jedinstvu sa Bogom. Ona mora doživjeti svako iskušenje, ona mora raditi i stvarati sa vrlodubokom Ljubavlju za Boga i njezina bližnja ljudska bica, ona je morala svladati svu svjetovnost kako bi ušla u duhovno kraljevstvo slobodna i neopterecena. Jedino nekoliko ljudi napuštaju ovu Zemlju kao usavršena svjetlosna bica, i jedino nekoliko ljudi može ugledati Boga odmah nakon njihova života na Zemlji, jer jedino nekoliko postaju pobjedonosni nad materijom, buduci zemaljski život uvijek i svagda postavlja svoje zahtjeve pred ljude i ovo je jedna od najsilnijih kušnji što pristupaju covjeku. Opet i iznova ljudi moraju pokušati sebe osloboditi; opet i iznova duhovni život mora izbiti u prvi plan, i svaka misao mora biti usmjerena nagore. Kako bi postigao dijete-štvo Božje, Božja milost mora biti sposobna biti posebice ucinkovita na ljude, covjek mora neprestano iskorištavati milost koja mu pritjece bezmjerno; on mora prihvatiti sve što doprinosi spram procišcavanja duše, on mora doživjeti svu patnju kao milost (Knjižica br. 5) i biti zahvalan Bogu da ga je Njegova Ljubav odredila za više sfere i želi ga privuci k Sebi. Ne može mnogo ljudi postici tako visok stupanj zrelosti da im Bog može poslati cak najgrublju patnju bez da postanu malodušni (obeshrabreni).... Ovih nekoliko, medutim, su blaženi, cak ako njihov zemaljski život izgleda za njih najteži za podnijeti.... Njihovo vjencanje s Bogom je najprekrasnija nagrada koja ocekuje takve duše nakon njihove smrti, i poradi ovog duša ce strpljivo cekati sve dok njezin zemaljski kraj ne dode. Sva bremena i muke, sva patnja i tuga izgledaju majušni jednom kada je ona oslobodena od njezina zemaljskog pokrova, jednom kada je sposobna ugledati Boga i postala je najblaženije sretno bice u duhovnom kraljevstvu.... jednom kada dode u posjed Ocevog nasljeda kao Božje dijete i radi sa Njime u Njegovoj volji.

AMEN

POSTATI BOŽJI OTROK .... HUDE PREIZKUŠNJE ....

Zemlja je bila izbrana kot prostor za nadaljnje duhovno izobraževanje, da bi oblikovala ljudi v najčistejša svetlobna bitja, v Božje otroke, ki lahko dosežejo najvišjo stopnjo sreče in gledajo Boga. Doseči to stopnjo je mogoče le na tej Zemlji. Čeprav so ostala dela stvarstva prav tako določena za dozorevanje teh duhovnih bitij, ki so še nepopolna in je njihova stopnja zrelosti lahko še naprej v neprestani rasti, pa stopnjo postati Božji otrok, kljub temu duša lahko doseže le na Zemlji, zaradi česar so ljudje tudi soočeni s polno težo življenja na Zemlji, in sicer toliko bolj težko, kolikor je duša bližje cilju.

Duša mora biti sposobna zapustiti Zemljo v popolnoma prečiščenem stanju, duhovno ponovno rojena in v najbolj prisrčni povezanosti z Bogom. Ona mora doživeti vsako skušnjavo, ona mora delati in ustvarjati v zelo globoki Ljubezni do Boga in do bližnjega, ona mora premagati vse zemeljsko (posvetno), da bi vstopila svobodna in neobremenjena v duhovno kraljestvo. Samo nekoliko ljudi zapusti to Zemljo kot popolna svetlobna bitja, in samo nekoliko ljudi lahko prispe h gledanju Boga takoj po svojem življenju na Zemlji, saj le redki postanejo zmagoslavni nad materijo, ker zemeljsko življenje vedno in povsod postavlja svoje zahteve pred ljudi, in to je ena od najmočnejših skušnjav, ki pristopajo človeku.

Vedno znova morajo ljudje poskušati sebe osvoboditi, vedno znova se mora duhovno življenje postavljati v ospredje, in vsaka misel mora biti usmerjena navzgor (Kološanom 1:1, 2). Da bi dosegli stopnjo Božji otrok, mora Božja milost biti sposobna še posebej učinkovito delovati na ljudi, človek mora neprestano uporabljati milost, ki mu priteka neizmerno; on mora prav tako sprejeti vse, kar prispeva k prečiščenju duše, on mora vsako trpljenje občutiti kot milost in se zahvaljevati Bogu, da ga je Njegova Ljubezen določila za višje sfere in ga želi pritegniti k Sebi.

Ni veliko ljudi, ki lahko doseže tako visoko stopnjo zrelosti, da jim Bog lahko pošlje celo najhujše trpljenje, ne, da bi postali malodušni (brez poguma).... Vendar pa so le redki srečni, ko se jim njihovo zemeljsko življenje zdi najtežje za prenašanje.... Njihova poroka z Bogom je najbolj prekrasna nagrada, ki čaka takšne duše po njihovi smrti, in zaradi tega bo duša potrpežljivo čakala, vse dokler njen zemeljski konec ne pride. Vsa bremena in muke, vso trpljenje in žalosti (bolečine duše) se zdijo majhne takrat, ko se ona enkrat osvobodi svojega zemeljskega ovoja, ko je enkrat sposobna zagledati Boga in je postala najbolj blaženo bitje v duhovnem kraljestvu.... ko enkrat kot Božji otrok pride v posest dediščine Očeta in dela z Njim v Njegovi volji. AMEN