Compare proclamation with translation
MATERIJA I DUH....
Što je svijet i njegova materija.... ovo pitanje okupira mnoge ljude a ipak su ga oni nesposobni riješiti vrlinom intelektualne misli. Sve vidljivo je materija, to jest, supstanca koja se ukrutila kao forma. Supstanca je, tako reci, postala vidljiva zbog ukrucivanja buduci je prethodno tome bila nevidljiva, to jest, duhovna supstanca. Duhovna supstanca je Božja isijana snaga koja, u skladu sa Njegovom voljom, postaje ono što jeste cim ju je Bog naumio da postane specificna forma. Ova forma je, zauzvrat, sjedinjenje/kombinacija nebrojenih supstanci; otud je ona struktura koja može biti razložena da bi opet oslobodila svaku pojedinacnu supstancu, ako je to Božja volja. Posljedicno tome, svaka forma može biti uništena, materija je nešto što nema vjecnog postojanja buduci je samo pokrov za duhovne supstance koje su naumljene evolvirati i kao rezultat ne ostaju u tim pokrovima zauvijek. Premda je sama materija takoder duhovna supstanca, to jest, u skladu sa Božjom voljom ukrucena duhovna snaga, ona se razvija posredstvom neprestanog razlaganja, raspršivanja i pre-oblikovanja tako da ona može, nakon beskonacno dugog vremena, sama takoder okupirati takvu formu. Time sve vidljivo je duhovna snaga koja je još na pocetku razvoja, dok je više zreo duh nevidljiv ljudskom oku i koristi vidljivu formu da bi u njoj živio.
Otud, u svakoj formi živi nešto duhovno, bice koje je nesvjesno sebe samoga ali koje cezne za sjedinjenjem sa slicnim bicima da bi povecalo puninu snage sa ovim sjedinjenjem, buduci svako bice stremi ka savršenstvu. Cim se materija razloži, to jest, kada se forma dezintegrira, oslobodeno duhovno bice stremi spram jednakih duhovnih bica koja se udružuju da bi dali život novoj formi. Ovaj proces formira temelj za neometano postajanje i prolaženje u prirodi, on je prema tome uzrokom neprestanog života i smrti u prirodi.... Duhovne supstance prolaze kroz cijelo stvaranje, dijelom same, dijelom stopljene u ogromnim brojevima. Korespondetno sa ovima jesu velicina i vrsta formi koje ih okružuju. Sve što ograduje ova duhovna bica je materija. Ali sama materija se sastoji od duhovnih supstanci koje su na pocetku njihova razvoja i tako mogu biti vidljive ljudskom oku buduci je jedino vec više sazrio duh nevidljiv. Posljedicno tome, sve se vidljivo mora smatrati nesavršenim, to jest, duhovna supstanca koja je jako udaljena od Boga, koja zapocinje njezin put razvoja. Duh sakriven unutar vidljive forme je vec putovao ovim putem i sada stremi spram Boga. Prema tome uništenje, to jest umiranje ili razlaganje forme, ili prolaznost materije, korespondira sa Božjom voljom buduci omogucava duhovnoj supstanci da nastavi njezin razvoj.
AMEN
Translator
MATERIJA IN DUH ....
Kaj je svet in njegova materija.... to vprašanje okupira mnoge ljudi, pa vendar ga oni ne morejo rešiti z močjo razumske misli. Vse vidno je materija, to je snov, ki se je strdila v obliko. Snov je tako rekoč postala vidna šele skozi strjevanje (kondenziranje), ker je pred tem bila nevidna, to je duhovna snov. Duhovna snov je od Boga izsevana moč, katera v skladu z Njegovo voljo postane to, kar je, brž, ko ji je Bog zamislil določeno obliko.
Ta oblika je po drugi strani združitev (kombinacija) neštetih snovi; torej ena struktura, ki se lahko razgradi, da bi spet osvobodila vsako posamezno snov, če je to Božja volja. Vsaka oblika je torej lahko uničena, materija je nekaj, kar nima večnega obstoja, ker je samo ovoj za duhovne snovi, katere se morajo razviti navzgor in torej ne ostanejo v teh ovojih za večno. Čeprav je sama materija prav tako duhovna snov, to pomeni v skladu z Božjo voljo otrdela duhovna moč, se ona razvija s pomočjo stalne razgradnje, razprševanja in ponovnega preoblikovanja, tako, da ona lahko po neskončno dolgem času sama (kot prečiščena-zrela duhovna snov) prav tako zavzame takšno obliko. Torej je vse, kar je vidno, duhovna moč, ki je še na začetni stopnji razvoja, medtem, ko je bolj zreli duh neviden za človeško oko in uporablja vidno obliko, da bi v njej živel.
Zatorej v vsaki obliki živi nekaj duhovnega, bitje, ki se ne zaveda sebe samega, vendar pa hrepeni po združitvi s podobnimi bitji, da bi s to združitvijo povečalo polnost moči. Kajti vsako bitje stremi k popolnosti. Takoj, ko se materija razgradi, to pomeni, ko oblika razpade, osvobojeno duhovno bitje stremi k enakim duhovnim bitjem, ki se združujejo, da bi dale življenje novi obliki. Ta proces je osnova za nemoteno nastajanje in razpadanje v naravi, on je zatorej vzrok neprestanega življenja in smrti v naravi....
Duhovne snovi prehajajo-gredo skozi celotno stvarstvo delno same, delno združene v velikem številu. Njim ustrezne so prav tako oblike, katere jih obdajajo v njihovi velikosti in vrsti. Vse kar obdaja ta duhovna bitja, je materija. Vendar je sama materija sestavljena iz duhovnih snovi, ki so (še) na začetku svojega razvoja, zato so lahko tudi vidne človeškemu očesu, ker duh, ki je že dozorel, je neviden. Zato se mora vse kar je vidno, obravnavati kot nepopolno, to pomeni duhovna snov, ki je zelo oddaljena od Boga, katera svojo pot razvoja (šele) začenja. Duh, skrit znotraj vidne oblike je to pot že prepotoval in sedaj stremi k Bogu. Zatorej uničenje, to pomeni umiranje ali razgradnja oblike, torej minljivost materije, sovpada z Božjo voljo, ker skozi to omogoča duhovni snovi nadaljevanje njenega (procesa) razvoja. AMEN
Translator