• Back

DUŠA – NOSITELJ SVIH DJELA STVARANJA....

Supstance duše prikazuju u njihovom sastavu jednu iznimno vješto/fino konstruiranu formaciju koja bi ljudsko bice ‘pogodila’ kao cudesna ako bi ju mogao vidjeti. Ne postoji ništa što nije prisutno u ovoj tvorevini.... Sve u stvaranju se u minijaturi može pronaci u duši buduci su pojedinacne supstance bile oživljavale svako djelo stvaranja i prema tome su takoder zadržale oblik ovih prethodnih formi, koje se umnožavaju neprestanoim združivanjem i prema tome neprestano mijenjaju i usavršavaju ukupnu sliku. Shvacanje ljudskog bica ne bi dostajalo da zamisli sva ova djela stvaranja, ipak jednog ce dana, preplavljen od strane mudrosti i svemoci Stvoritelja, ugledati sliku koja mu otkriva najcudesniju velicanstvenost. Najmanje i najbeznacajnije djelo stvaranja opet sadrži tisuce minijaturnih tvorevina unutar sebe koje zauzvrat opet prikazuju sve što je reprezentirano u Božjem velikom djelu stvaranja. Ljudska je duša, medutim, nositelj svih ovih tvorevina, to jest, sastavljena je od bezbrojnih supstanci, od kojih je svaka vec ispunila njezin zadatak u stvaranju i otud joj je bilo dozvoljeno ujediniti se zbog posljednjeg i najveceg zadatka.... da kompletira beskonacno dug zemaljski napredak kao ljudska duša. Ni jedno drugo cudesno djelo u svem Božjem velikom stvaranju nije tako izvanredno lijepo oblikovano kao ljudska duša.... I dokaz je njezina savršenstva kada duša može ugledati sebe kao u ogledalu i percipirati svoju vlastitu slavu, to jest, kada ona vidi sebe u naj-sjajnijem svjetlu u mnogim tisucerostrukim oblicima i formacijama, i tako joj kontemplacija sebe same uzrokuje nezamislivu srecu buduci je vizija cjelokupnog djela stvranja jedan preplavljujuce predivan doživljaj za dušu. I dušine kontemplacije nece nikada dokoncati buduci slika sebe opet i iznova preoblicava; neprestano više cudesna djela stvaranja izranjaju buduci su Božja cuda beskrajna a tako je i ono što Njegova Ljubav osigurava Njegovim živim tvorevinama koje su savršene i stoga prosvjetljene.... One uvijek i stalno osjecaju Njegovu Ljubav i kao rezultat doživljavju uvijek rastucu srecu.... Nece biti završetka, niti ogranicenja onog što duhovno oko može promatrati.... I ništa ne ostaje nepromijenjeno, što naznacava stanje blaženstva za bice koje se progresivno povecava i prema tome zahtjeva neprestanu transformaciju duhovne vizije bica.

AMEN

DUŠA-NOSILEC VSEH DEL STVARJENJA ....

Snovi duše kažejo v svoji sestavi eno zelo fino konstruirano sestavo, ki bi človeka čudežno "pretresla", če bi jo lahko videl. Kajti ne obstaja ničesar (v vesolju), kar ni prisotno v tej stvaritvi.... Vse kar je prikazano v celotnem stvarjenju, se lahko v neskončnem pomanjšanju najde v duši, ker so posamezne snovi bile oživile vsako delo stvarjenja in so s tem nekatere od njih prav tako obdržale obliko teh prejšnjih oblik, in so se torej skozi neprestano združevanje razmnoževale in zatorej nenehno spreminjale in izboljševale celotno sliko. Dojemanje človeka ne bi bilo dovolj, da si predstavlja vsa ta dela stvarjenja. Vendar pa bo nekega dne preplavljen z Modrostjo in Vsemogočnostjo Stvarnika on opazoval podobo, ki mu bo razkrila najbolj čudežno veličastnost.

Najmanjše in najbolj nepomembno delo stvarjenja zopet vsebuje na tisoče drobcenih stvaritev znotraj v sebi, ki pa spet prikazujejo vse, kar je zastopano v velikem Božjem delu stvarjenja. Človekova duša pa je nosilec vseh teh stvaritev, to pomeni, sestavljena je iz neštetih substanc, od katerih je vsaka že izpolnila svojo nalogo v stvarjenju in zato ji je bilo dovoljeno, združiti se zaradi svoje zadnje in največje naloge.... da zaključi neskončno dolg zemeljski napredek kot duša človeka. Ne obstaja nobeno drugo čudežno delo v vsem velikem Božjem stvarjenju, ki bi bilo tako prečudovito oblikovano kot duša človeka....

In dokaz njene popolnosti je, ko duša lahko sama sebe opazuje kot v ogledalu in dojema svojo lastno lepoto (čudovitost), to je, ko ona vidi sebe v najsvetlejši Luči (Svetlobi) v mnogi tisočkratni obliki in pojavnosti, in tako ji kontemplacija (opazovanje same sebe) povzroča nepredstavljivo srečo, ker je pogled na celotno delo stvarjenja zanjo ena preplavljajoče čudovita izkušnja-doživetje. In kontemplacija duše se ne bo nikoli končala, ker se slika sebe vedno znova spreminja (oblikuje), vedno znova se pojavljajo vse bolj čudežna dela stvarstva, ker so Božji čudeži neskončni, in s tem tudi to kar Božja Ljubezen zagotavlja Njegovim bitjem, katera so popolna in zatorej razsvetljena....

Ona bodo vedno in ves čas-stalno čutila Njegovo Ljubezen, in zatorej kot rezultat doživljajo tudi vse večjo srečo.... Ne bo konca, nobene omejitve tega kar duhovno oko lahko opazuje.... In nič ne bo ostalo nespremenjeno, kar pomeni stanje blaženosti za bitje, temveč se bo to stanje sreče (blaženosti) neprestano povečevalo, kar pa zahteva nenehno spreminjanje tega, kar bo ponujeno duhovnemu očesu bitja. AMEN