C’est un travail outre mesure difficile que celui de faire évoluer les hommes de la foi traditionnelle, de la foi formelle, à une foi vivante parce qu'ils n'ont aucune clarté sur le sens du mot « foi », ils ont accepté ce mot par tradition, sans se rendre compte de sa vraie signification profonde et ils sont plutôt attachés à des coutumes et à des traditions extérieures, qu'au noyau qui forme la Doctrine du Christ. Ils ont certes accueilli avec les oreilles tout ce qui a une liaison avec le Christ, le divin Rédempteur, et ils désignent cette connaissance avec le mot « foi ». Avec cela ils entendent seulement qu'ils ne se rebellent pas contre ce savoir ou qu’ils ne le refusent pas comme improbable. Mais ils n’ont ni pénétrés dans les détails de la Doctrine chrétienne, ni ne se sont rendu compte de la signification en général de l'Œuvre de Libération, donc ils omettent la prise de position mentale envers ce qui leur est enseigné, qui cependant leur est nécessaire pour pouvoir croire de façon vivante, c'est-à-dire de conquérir une conviction intérieure pour chaque enseignement de foi. Car seulement une foi vivante peut mener à la Vie éternelle, parce que toute foi formelle est inadéquate au changement de l'âme. Et la foi est formelle tant que l'homme n'est pas rempli du profond désir pour la pure Vérité, parce que seulement ce désir le pousse à la réflexion sur le patrimoine spirituel qui lui est offert, et qui devra être suivi ensuite de la conviction intérieure ou bien d’un refus conscient de ce pour lequel il ne peut pas avoir la conviction, donc la foi vivante. Cette séparation du faux du vrai doit avoir lieu. L'erreur doit être séparée de la Vérité, autrement les hommes ne réussissent pas à se faire un juste concept de Dieu, dont l'Être Est si parfait que même tout ce qui témoigne de Lui doit être parfait. Mais des enseignements déformés ne laissent jamais reconnaître l'Être de Dieu, car ils en donnent toujours une Image déformée. Tant que les hommes qui veulent instruire leur prochain ne connaissent pas la différence entre la foi formelle et la foi vivante, tant que ces hommes ne se sont pas procuré la connaissance de la Vérité, justement à travers une prise de position avec le Soutien divin, donc qu’ils soient arrivés à la foi vivante, ils ne sont pas aptes à être des enseignants dans la juste foi. Cela est l'explication pour le fait que d’innombrables hommes s'appellent certes croyants mais ils en sont de toute façon très loin, car l'erreur est si répandue que la Vérité trouve seulement peu de résonance, et les hommes acceptent comme Vérités beaucoup de choses qu’avec une sérieuse volonté ils pourraient très bien reconnaître comme erreur. Mais ils se conforment à la tradition, ils acceptent sans penser et sans réfléchir toujours les mêmes enseignements déformés à travers des générations qui, originairement, avaient été donnés aux hommes sous la forme la plus pure par Jésus Christ, mais qui ont subi une opacification et une déformation, parce que la propre pensée à été exclue et ainsi elle ne s’est pas occupée des déviations. En outre les hommes sont obligés à une acceptation inconditionnelle des enseignements de foi, de sorte qu’ils se sentent libre de toute responsabilité et la foi devient donc toujours plus rigide or une foi morte ne peut jamais enregistrer un progrès spirituel. Aux hommes il doit être fait remarqué leur état de mort et donc il doit toujours être prêché une foi vivante, à eux il doit être suggéré qu'ils ne peuvent pas se dire croyants tant qu’ils reconnaissent seulement du patrimoine spirituel transmis traditionnellement, sans qu’ils en aient pris possession, donc ils ne peuvent pas le présenter avec une intime conviction seulement avec la bouche, car pour cela il est aussi nécessaire d’une explication mentale. Alors le voile tombera de leurs yeux, alors parfois le cœur et l'entendement refuseront d'accepter quelque chose, et seulement alors la Vérité se mettra en évidence, et cela ravira l’homme et le rendra un fervent représentant de celle-ci. Alors l'homme pourra croire de façon vivante et il se sera libéré de toute forme extérieure, seulement alors son âme pourra mûrir et il pourra être un membre de l'Église que Jésus Christ a fondée sur la Terre.
Amen
TraducteursIzjemno težko delo ječloveško tradicionalno vero, formalno vero spremeniti v živo vero, ker oni besede »vera« še ne razumejo. Oni so to besedo sprejeli tradicionalno, brez zavedanja o njenem resnično globokem pomenu in se raje držijozunanjih ceremonij ter običajev kot pa bistva, kateregasestavlja Kristusovo učenje. Oni so mogoče dejansko poslušali s svojimi ušesi vse, kar se tiče Jezusoa Kristusoa, Božanskega Odrešenika, in so to znanje opisali z besedo »vera«. Vendar pa oni s tem mislijo samo to, da glede tega znanja nimajo očitkovoz. da ga ne zavračajo, kotda bi lahko bilo neresnično;čeprav pa podrobnosti krščanskega učenja niso preučevali, kakor se tudi sploh ne zavedajo pomena dela Odrešenja. Zaradi tega so sevzdržali formiranja mišljenja o tem, o čemer so bili podučeni, kar pa je torej nujno, da bi dosegli živo vero; se pravi, da bi glede vsake religijske doktrine dosegli notranje prepričanje.
Čeprav pa edino živa vera lahko vodi do večnega življenja, ker vsakovrstne formalne vere za preobrazbo duše niso ustrezne. Formalna vera pa je vse dotlej, dokler osebo ne premaga globoko hrepenenje po Čisti Resnici.Namrečedino to hrepenenje mu daje spodbudo, da razmišlja o danem duhovnem znanju;potem pa ga obenem tudi spremlja notranje prepričanjeali pa zavestno zavračanje, če tega notranjega prepričanja oz. žive vere ne more najti. In to razločevanjezmotnega od pravilnega se mora zgoditi. Zmota se mora ločiti od Resnice, ker drugače ljudje ne morejo najti pravilnega dojemanja Boga, Čigar bistvo je tako popolno, da mora biti popolno tudi vse, karpričuje o Njem. Namreč lažna učenja ne bodonikoli razodela Božjega bistva, temveč bodo za vedno ohranjala izkrivljeno Božjo sliko.
Toda vse dokler ljudje, ki želijo poučevati(druge) ljudi.... (8. avgust 1949) sami ne poznajo razlike med formalno in živo vero; vse dokler oni sami niso dosegli znanja o Resnici ravno na način, da so z Božansko pomočjo formirali mišljenje in tako uresničili živo vero, oni ravno tako ne bodo prenesli žive vere začetnikom. To pa pojasnjuje razlog, zakaj veliko ljudi lahko še kakozase rečejo, daso religiozni, vendar paso daleč oddaljeni od tega.... To je razlog, zakaj je zmota široko razprostrta in da za Resnico obstaja leneznaten interes, in zakaj ljudje veliko tega sprejemajo kot Resnico, kar pa bi z iskreno voljo zagotovo prepoznali kot zmoto (zablodo). Vendar pa se oni držijo tradicije; oni že več generacij ne razmišljajo in brez zadržkov nadaljujejo sprejemati enaka izkrivljena učenja, katera so bila sicer na začetku s strani Jezusa Kristusadana ljudem v najčistejši formi, katera pa so zaradi pomanjkanja lastnega razmišljanja ljudi postala zamračena ter izkrivljena, da so bile tako te razlike (glede resnične Kristusove doktrine)zanemarjene. Za ljudi je bilo torej obvezno, da so brezpogojno sprejeli religijsko doktrino,(Knjižica št. 18)da se tako niso počutili odgovorne; na ta način pa je njihova vera postajala rastoče vse bolj nefleksibilna.Vendar pa mrtva vera ne more rezultirati v duhovnem napredku.
Pozornost ljudi mora biti usmerjena na njihovo brez življenjsko stanje, zaradi česar ježivo vero potrebno neprestano potrebnooznanjati. Oni morajo biti obveščeni, da zase tako ne morejo reči, da so verniki, vse dokler sprejemajo le tradicionalno osvojeno duhovno znanje, brez da so si ga prisvojili in da so ga na ta način z najglobljim prepričanjem sposobni podpreti; toda ne samo s svojimi usti, ampak da to zahteva tudi umsko preučevanje. Potem bo pajčolan padel iz njihovih oči; potem bosta srce in razum občasno zavrnila sprejeti nekaj drugega. In samo takrat bo oznanjena Resnica, kar pa bo človeka razveselilo in ga spremenilo v zvestega privrženca. Potem pa bo človeško bitje sposobno aktivno verovati in sebo osvobodilo formalnosti. Namreč le tedaj lahko njegova duša dozori in le tedaj je on lahko pripadnik Cerkve, katero je Jezus Kristus utemeljil na Zemlji.
AMEN
Traducteurs