“ Y la palabra se convirtió en carne y ha vivido entre nosotros....” Yo Mismo, la palabra eterna, bajó a la tierra y se convirtió en carne.... Fue un acto de grandísimo amor y compasión a que me sentía empujado a anudar la unión con los hombres que se habían alejado infinitamente y que ya no fueron capaces de escuchar a Mi voz, que ya no podían escuchar a Mi palabra y que ya no tenían ningún enlace con con la palabra eterna.... Ellos mismos fueron culpables de ese alejamiento de Mí y por fuerza propia no hubieran sido capaces jamás de levantar a ese alejamiento, nunca jamás hubieran podido escuchar a Mi palabra como fue al principio, cuando me fue posible de intercambiarse con todos Mis criaturas llamadas a la vida a través de Mi palabra.... Por eso mi amor mismo ha superado esa distancia.... Yo mismo vine al mundo y me convertí en carne e intentaba conectarme con Mis criaturas para poder hablar con ellas y montarles un puente que da camino a Mi reino de la luz y de la bendición.... Yo mismo soy la palabra de la eternidad, pero obviamente no hubiera podido hablar a nadie desde lo alto, para no meterles en un estado de forzamiento, que fueron anteriormente seres libres que tuvieron la salida en Mí. Deberían tomar el camino por el puente con toda voluntad libre y solo lo podía conseguir por Mi discurso, pero que no debía sonar extremadamente, sino como una palabra pronunciada entre hombres. Y por eso me convertí en carne.... Vivía en la forma exterior de Jesus y hablaba a través de él con los hombres.... Pero fue Mi palabra que sonaba y podía enseñar con esa palabra a los hombres el camino, podía enseñarles y hacerles ver a Mi voluntad, podía proclamarles el evangelio, la doctrina divina del amor que debería haber devuelto a las almas el estado que cada hombre mismo hubiera escuchado a Mi palabra por dentro, si eso fuese su voluntad seria.... Pero primero los hombres debían haber redimido del pecado y la muerte, antes debían eliminar el pecado del origen por la caída de Mí para poder coronar la unión conmigo con la “efusión de Mi espíritu”.... “Y la palabra se había convertido en carne y ha vivido entre nosotros....” Pero muy poca gente entiende esa palabra; la palabra misma eterna bajó a la tierra, porque la humanidad ha estado en penuria grande, no sabían de su estado penoso, de su desamor, de la oscuridad espiritual en que se movían.... Estuvo totalmente aparte mío y no hizo nada para reducir esa distancia. Y solamente se podía ayudar a los hombres a través de la enseñanza que respetaba la verdad.... Debían saber de la voluntad de su Dios y creador y esa voluntad debía haberles proclamado por Mi....
Yo mismo tenía que hablar con ellos y solo podía hacerlo a través de un hombre.... Entonces me encarné a Mi misma en este hombre, y así fue posible de enseñar toda la verdad a los hombres, hacerles ver su manera equivocada de vivir, revelarles a Mi voluntad y darles un ejemplo de vivir como deberían llevarla para salir otra vez de la oscuridad espiritual, para tomar el camino que enseñaba a los hombres para que pudiesen llegar a la vida eterna. Porque fueron influidos por Mi contraparte que les animaba continuamente a llevar una vida con desamor (3 de abril 1962), en la que se quedaron sin fuerza y no podían ganar nada para su subida. Yo mismo selo mostraba que el amor se efectuaba como fuerza. He curado a los enfermos y realizado otros milagros que solamente la fuerza del amor puede ejercer.... Yo les he dado explicación sobre su vida con desamor.... Primeramente tuve que explicar a los hombres, porque se mantenían en una penuria corporal y espiritual.... Tuve que darles conocimiento sobre el estado no bendito del hombre y que pudiesen hacer para llegar a la bendición.... Y todo esto tenían que escuchar de la boca de Dios.... A Mi palabra tenían que escuchar, y entonces la palabra misma se bajaba a la tierra y se convertía en carne.... En el estado de origen la palabra resonaba en cada ser y causaba una felicidad interminable.... Y a esa felicidad los seres dejaban atrás, porque se alejaban voluntariamente de Mi y de hecho ya no podían escuchar a Mi palabra, porque esa palabra fue una inundación de amor directa Mia la cual los seres rechazaban ahora. El gran sufrimiento de los hombres en tierra activaba a Mi amor y caridad de acercarme Yo Mismo a ellos y enfrentarme a ellos en la palabra a pesar de su rechazo.... Y aquel que se enciende solo una chispa de amor dentro de sí mismo, me reconocía y adaptaba a Mi palabra.... Reconoció igualmente la deidad en Mí y me seguía.... Por lo menos se veía solamente el hombre en Mí y valoraba también a Mi palabra solamente como una de un hombre.... Estaba en medio de ellos y no me reconocían.... A pesar de eso podía proclamar el evangelio del amor, podía presentarles una y otra vez la doctrina de amor a los hombres y podía formar a Mis discípulos y hacerles salir al mundo con Mi mandato de proclamar el evangelio Mío y dar testimonio de Mí.... Fue la “palabra misma” que vino al mundo, se había convertido en carne para la bendición de la humanidad.... Y cada vez cuando suena Mi palabra, Mi amor y caridad eterno se baja a la humanidad a inundar con amor a los corazones humanos que voluntariamente acojan a Mi palabra, que la escuchan y la reconocen como palabra de su padre y me dan las gracias por la gran donación de gracia.... Porque Yo Mismo soy la palabra de la eternidad y quien me escucha, se une conmigo mismo estrechamente, y llegará a su último reto en tierra, encontrará la unión definitiva conmigo, su Dios y padre al que finalmente ha vuelto y será bendito eternamente....
Amén
Traductor»In Beseda je telo postala in med nami prebivala....« (Janez 1:14). Jaz Sam, večna Beseda, Sem na Zemlji postal telo.... To je bilo neko delo neizmerne Ljubezni in usmiljenja, ki Me je spodbudilo, da vzpostavim stik s človeškimi bitji, ki so se od Mene oddaljila do točke, da oni niso bili več sposobni slišati Mojega glasu, da oni niso mogli več slišati Moje Besede znotraj njih samih in kateri niso imeli več odnosa z Besedo večnosti.... Oni sami so povzročili to ogromno oddaljenost od Mene in oni ne bi bili nikoli sposobni sami od sebe premostiti te razdalje. Oni ne bi bili nikoli sposobni ponovno slišati Moje Besede, tako kakor je bilo to na začetku, ko Sem preko Besede lahko komuniciral z vsemi Mojimi živimi stvaritvami (BD 682+8739).... Iz tega razloga je Moja Ljubezen Sama premostila ogromno oddaljenost.... Jaz Sam sem se spustil na Zemljo, postal telo in potem poizkušal vstopiti v stik z Mojimi živimi stvaritvami, da bi jim ponovno govoril in za njih zgradil most, ki bi jih vodil nazaj k Meni, v kraljestvo svetlobe in blaženosti....
Jaz Sam sem večna Beseda. Vendar pa Jaz nisem mogel neposredno od zgoraj govoriti nobenemu človeškemu bitju, brez da pri tem ne bi postavil v stanje prisile tiste, ki so nekoč kot svobodne žive stvaritve nastali iz Mene. Oni so morali prostovoljno prečkati most do Mene, Jaz pa Sem to lahko dosegel edino s sredstvom Moje Besede, ki pa ni morala zveneti posebno/nenavadno, temveč kot izgovorjena beseda med človeškimi bitji. Zato Sem Jaz postal telo.... Jaz Sem se nastanil v človeškem ovoju Jezusa in preko Njega govoril ljudem.... Vendar pa je bila to Moja Beseda, ki jim je bila sedaj izgovorjena; in preko te Besede Sem jim Jaz lahko razodel Evangelij, Božansko učenje Ljubezni (Knjižice št. 7, 12 in 21), ki bi moralo ponovno spremeniti njihove duše v stanje, katero bi vsaki osebi omogočilo, da znotraj samega sebe sliši Mojo Besedo, če je bila to njegova volja.... Vendar pa je moralo biti človeštvo najprej osvobojeno od greha in smrti. Prejšnja (prvotna) krivda greha, povzročena z odpadništvom od Mene, je morala biti najprej odrešena, da je bila poznejša veza z Menoj lahko okronana z »izlivanjem Mojega Duha«.... da je na ta način lahko sámo človeško bitje znotraj sebe ponovno slišalo Moj glas, kot je bilo to na začetku....
»In Beseda je telo postala in med nami prebivala....« Samo nekaj ljudi je razumelo pomen teh Besed. Sama večna Beseda je prišla na Zemljo, ker je bilo človeštvo v največji tegobi; namreč ono se ni zavedalo svojega revnega stanja, svojega pomanjkanja svetlobe, duhovne teme, v kateri je živelo.... Ono je bilo od Mene popolnoma ločeno in ni storilo ničesar, da bi zmanjšalo svojo ogromno oddaljenost od Mene. Edina pot, da bi se ljudem pomagalo, je bila pot učenja, ki je bilo skladno z Resnico.... Oni so morali biti obveščeni o volji njihovega Boga in Stvarnika; ta volja pa jim je morala biti oznanjena s strani Mene Samega.... Jaz Sem jim moral govoriti, kar pa Sem lahko naredil samo preko človeškega bitja.... Zaradi tega Sem se Jaz utelesil v tem človeškem bitju. In samo na ta način je bilo mogoče na resničen način podučiti ljudi, usmeriti pozornost na njihov napačen način življenja, obvestiti jih o Moji volji in s primerom pokazati način življenja, ki bi ga morali sami živeti, da bi se izognili duhovni temi; da bi hodili po stezi, katero Sem jim Jaz prvi pokazal, da bi tako lahko ponovno dosegli večno življenje (Janez 14:6). Oni so bili namreč pod vplivom Mojega nasprotnika (Satana), ki jih je neprestano provociral, naj živijo življenje brez Ljubezni, kar pa je pozneje povzročilo, da jih je to držalo v šibkosti; in oni so bili nesposobni kakorkoli pripomoči k temu, da bi se oni povzpeli.
Jaz Sam sem jim priskrbel dokaz, da Ljubezen rezultira v moči. Jaz Sem odzdravljal bolne in izvajal druge čudeže, kar pa je lahko uresničila edino moč Ljubezni.... Jaz Sem jih obenem tudi obvestil o posledicah brezčutnega/brezsrčnega načina življenja.... Jaz Sem jih namreč moral najprej obvestiti, da se njihovega stanja, kot človeško bitje, ne more imeti za srečnega in kaj bi glede na to morali narediti, da bi dosegli popolno srečo.... oni pa so morali vse to slišati iz ust Boga.... Oni so morali biti sposobni slišati Mojo Besedo, s čimer pa se je Sama Beseda spustila na Zemljo in postala telo.... V izvornem stanju je Beseda odzvanjala znotraj vsakega bitja in je povzročila nezamisljive blaženosti.... In bitja so to vzhičenost sama zavrgla tako, ko so se od Mene prostovoljno oddaljila, zaradi česar niso mogla več slišati Moje Besede, ker je bila ta Beseda neposredno sevanje Ljubezni od Mene, kar pa so oni potem zavrgli.
Prekomerna tegoba človeštva na Zemlji je spodbudila Mojo Ljubezen in usmiljenje, da se jim približata in da se kljub njihovemu odporu z njimi soočita v Besedi.... In vsak, ki je znotraj sebe prižgal le drobceno iskrico Ljubezni, Me je prepoznal in sprejel Mojo Besedo.... le ta pa je obenem tudi prepoznal Božanstvo v Meni in hodil za Menoj.... Vendar pa so ljudje po navadi v Meni videli edinole človeško bitje in so zaradi tega Mojo Besedo vrednotili kot le tisto od človeškega bitja.... Jaz Sem bil med njimi in oni Me niso prepoznali.... Kljub temu pa Sem Jaz lahko oznanil Evangelij Ljubezni, ljudem ponovno posredoval Božansko učenje Ljubezni in Sam izučil Moje apostole ter jih potem poslal v svet z nalogo, da oznanijo Moj Evangelij in da pričujejo za Mene.... »Sama Beseda« se je spustila na Zemljo, in Ona se je utelesila v korist človeštva.... In vsakič, ko je izgovorjena Moja Beseda, se Moja neskončna Ljubezen in usmiljenje sklanja dol k človeštvu ter pošilja Svojo Ljubezen v tista človeška srca, ki voljno sprejemajo Mojo Besedo, ki jo poslušajo in jo prepoznajo kot glas njihovega Očeta ter so hvaležni za ta velik dar milosti.... Jaz Sam sem namreč večna Beseda in vsak, ki Me posluša, vstopa v najbližji stik z Menoj. In on bo dejansko dosegel njegov končni cilj na tej Zemlji; on bo našel popolno združitev (zedinjenje) z Menoj, z njegovim Bogom in Očetom (Janez 17:21-23), h Kateremu se je on končno vrnil, da bo večno blažen.
AMEN
Traductor