Comparar anuncio con traducción

Otras traducciones:

Amor propio.... Amor al prójimo....

Se os permite una pequeña cantidad de amor propio porque es necesario para vuestra supervivencia, y porque sin ello, vosotros, los humanos, no trabajaríais en vosotros mismos, sino que os comportaríais con total indiferencia hacia vuestro destino espiritual. Pero esta cantidad de amor propio debe ser pequeño. Porque solo así puede encenderse verdaderamente el amor por Mí y por el prójimo. O mejor dicho: el verdadero amor al prójimo, y por ende también a Mí, siempre reducirá el amor propio al mínimo.

Un ser que se ha convertido completamente en amor ahora también está completamente absorto en el cuidado de los seres quienes aún son infelices. Siempre querrá sólo ayudar y hacer feliz, y ya no pensará en su propia felicidad; sin embargo, será indescriptiblemente feliz porque se ha convertido en amor. Sin embargo, mientras el ser humano viva en la Tierra, también tendrá luchar contra el amor propio, y aun así, se le permita tenerlo en pequeña cantidad; de lo contrario, Yo no habría pronunciado las Palabras: “Amarás a tu prójimo como a ti mismo”....

El ser humano tiene el derecho a cuidar de sí mismo, pero nunca debe olvidar a su prójimo por esto.... Y si la cantidad del amor prójimo todavía es grande, entonces también debe mostrar la misma cantidad hacia su prójimo, es decir, debe realizar muchas obras de caridad, y a través de esto su alma también madurará.... Por esta razón, se pueden hacer mayores exigencias a la vida si también se piensa en nuestros semejantes necesitados, por así decirlo, una vida de bienestar obliga al ser humano a mayores actos de amor su quiere seguir Mi mandamiento.... si también quiere madurar espiritualmente a pesar del bienestar físico.

Amarás a tu prójimo como a ti mismo.... Con esto, no he limitado en absoluto las alegrías de la vida terrenal para vosotros, pues mientras vosotros dais a vuestros semejantes lo mismo que consideréis deseable vosotros, seréis justificados ante Mí. Pero a medida que crezca vuestra madurez espiritual, estos deseos en vuestro interior disminuirán gradualmente, pero el amor al prójimo aumentará. Pues el efecto del verdadero amor al prójimo es que llena todos vuestros corazones y cada vez deseáis menos para vosotros mismos....

Por eso pude aplicar este criterio al daros el mandamiento del amor al prójimo, porque entonces el amor mismo encuentra la medida adecuada. Sin embargo, antes de esto, debía darse un incentivo que también le otorga al ser humano lo que le debe al prójimo. Quien ya ha encendido la chispa del amor en su interior ya no necesita este incentivo, porque ahora hay otro que le empuja.... Ahora Yo Mismo puedo guiarlo desde dentro a los actos de caridad, pues Yo, como Amor Eterno, estoy en cada ser humano que ha encendido el amor en su interior....

Por lo tanto, siempre de trata que el ser humano se decida actuar con amor, de dar primero a sus semejantes la misma medida que desea para sí misma. Porque al comienzo de la encarnación, el amor propio aún es muy fuerte y a través de Mi mandamiento de amor, se le establece un límite, que, sin embargo, el ser humano puede determinar por sí mismo.... Podéis, pues, poner con justicia exigencias a la vida, pero también tenéis que prestar atención a Mi mandamiento, que pone el amor hacia vuestro semejantes primordialmente en vuestros corazones. Por eso los seres humanos fracasan la mayoría de las veces, porque no mantienen la medida; su amor propio es mucho más fuerte que su amor al prójimo, y por lo tanto, tampoco siente amor por Mí, pues Mi adversario los domina mientras Mi mandamiento no los impresiona....

amén

Traductor
Traducido por: Hans-Dieter Heise

SAMOLJUBJE – LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA....

Dovoljena vam je neka majhna mera samoljubja, ker je potrebna za vdrževanje samega sebe in ker vi ljudje brez te mere ne bi delali sami na sebi, temveč bi bili povsem ravnodušni glede vaše duhovne usode. Čeprav pa mora biti mera samoljubja samo majhna, ker se lahko edino tedaj razplamti Ljubezen do Mene in do bližnjega oz. pravilna Ljubezen do bližnjega in s tem do Mene bo samoljubje nenehno potiskala stran do najmanjše mere.

Bitje, ki se je popolnoma spremenilo v Ljubezen, je povsem okupirano s skrbjo za bitja, ki so še nesrečna; vedno bo želelo edinole pomagati ter osrečiti in ne bo več mislilo na lastno srečo, čeprav pa bo nepopisno srečno, ker je postalo Ljubezen. Vendar pa vse dokler človek živi na Zemlji, se mora ravno tako boriti s samoljubjem, čeprav pa ga ima lahko le v neki majhni meri, ker drugače ne bi izgovoril besed: »Moraš ljubiti svojega bližnjega kot samega sebe....«(Matej 22:39; Marko 12:31).

Človek ima pravico, da skrbi za samega sebe, vendar pa pri tem ne sme pozabiti na svojega bližnjega.... če je mera samoljubja pri tem še vedno velika, mora tudi bližnjemu dati enako mero, torej mora storiti še veliko del Ljubezni do bližnjega in njegova duša bo tako prišla do zrelosti.... Tako se torej lahko zahteva več od življenja, če se pri tem ne pozabi na bližnje, ki trpijo; dobro ter razkošno življenje človeka obenem tudi obvezuje na povečano Ljubezen-sko dejavnost, če on želi izpolniti Mojo zapoved.... če on poleg telesnega blagostanja želi tudi duševno dozoreti.

Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.... Jaz Sam vam s tem nikakor nisem odvzel radosti zemeljskega življenja, ker vse dokler vašemu bližnjemu dajete to isto, kar si vi želite, ste pred Menoj opravičeni. Vendar pa bodo z vse večjo zrelostjo duše ta hrepenenja v vas postajala vse manjša, Ljubezen do bližnjega pa vse večja. Posledica pravilne Ljubezni do bližnjega je namreč ta, da Ona tedaj izpolnjuje vaše celo srce in vse manj hrepeni (želi) zase....

Torej tako Sem Jaz lahko postavil merilo, ko Sem vam dal to zapoved Ljubezni do bližnjega, ker Ljubezen tedaj

sama najde pravilno mero. Vendar pa je najprej morala biti dana spodbuda, katera tudi samemu človeku dovoljuje to, kar je dolžan njegovemu bližnjemu. Tisti, ki je v sebi že prižgal Ljubezen-sko iskro, te spodbude ne potrebuje več, ker ima tedaj drugo vrsto spodbude.... Tedaj ga lahko Jaz Sam usmerjam na dela Ljubezni do bližnjega, ker Sem Jaz, kot večna Ljubezen, v vsakem človeku, ki je v sebi razplamtel (razvnel) Ljubezen....

Torej gre se vedno za to, da se človek odloča za Ljubezen-sko delovanje, da za začetek bližnjemu daje enako mero, katero on želi za samega sebe, ker je na začetku utelešenja ravno samoljubje tisto, ki je še močno; in tedaj je preko Moje zapovedi Ljubezni postavljena meja, katero pa torej lahko določi vsak človek.... Zato imate vi vso pravico, da življenju postavljate zahteve, če le spoštujete Mojo zapoved, katera vam kot prioriteto v srce vstavlja Ljubezen do bližnjega. Vendar pa ljudje po navadi padajo zaradi tega, ker se ne držijo te mere; njihovo samoljubje je precej večje od Ljubezni do bližnjega, tako da oni ne čutijo Ljubezni do Mene, ker Moj nasprotnik (Satan) vlada nad njimi, vse dokler jih Moja zapoved ne zanima....

AMEN

Traductor
Traducido por: Lorens Novosel