Remember My coming into the world with gratitude and joy, for it signified for you an act of immeasurable love and compassion, a light came to you which was intended to illuminate for you the path out of the spiritual darkness of night.... an era of utter hopelessness came to an end for you humans and a new period of development began.... The path was prepared for you which lead back to Me again.... And this path was exemplified for you by the man Jesus, Who accepted this mission for love of Me, and you, His fallen brothers.... For He wanted to return My children to Me, who had been distant from Me for an infinitely long time already and who languished in deepest wretchedness. Jesus' human shell was occupied by a soul of light, a being which I had once externalised, which was lovingly devoted to Me and had remained with Me when the host of originally created spirits fell away from Me.... This soul sheltered within the infant Jesus, and miracles over miracles already testified at Its birth to the divine spirit Which inhabited this infant.... Yet Jesus, the human being, had to start His life like any other human being, He was born of Mary, the virgin, who was so exceedingly immaculate that she was able to give birth to the divine infant without ever having sinned.... This Jesus-soul had to enter a pure body because I Myself wanted to take abode in His human external shell and therefore His body remained pure and without sin, for although the beings of darkness constantly exerted pressure on Him with the intention to make Him fall He nevertheless resisted them and redeemed all impure spirits clinging to His soul through His greater than great love. He resisted all temptations and spiritualised everything unspiritual which pestered His body, because He lived in this material world, He made it compliant with His soul's wishes, for He was full of love and love conquers everything, even the greatest enemy. Jesus, the man, first had to bring all still immature substances clinging to the body to maturity, only then was I, the Eternal Love, able to take abode in Him, and only then was it possible to conclude the great act of compassion, which He wanted to accomplish for the guilt of sin on behalf of the whole human race.... When I descended to earth, when the infant Jesus was born, My spirit was in Him, because the earthly body sheltered a perfect soul within, thus it was intimately united with Me, enabling Me to express Myself through Him.... And events took place during His birth which you would like to assign to the realm of myth, but which truly happened, for everything is possible for a perfect spirit.... However, only a few experienced these miracles pertaining to the child Jesus, whose hearts where full of love and who recognised in Jesus the promised Messiah and worshipped Him.... People with unclean hearts approaching Him only saw a child which was like any other child.... Yet generally, only those people came close to Him who were prompted towards Him by their spirit, who sensed the miracle that had happened in this night and who thus paid tribute to Him with their adoration, because they saw in Him the promised Messiah. Nevertheless, the fact that God Himself came into the world and took abode in an infant was the greatest miracle of all times which will never repeat itself. For Love came into the world, the infant Jesus was full of love, since the great love for the once fallen, wretched beings had motivated it to take on flesh and to redeem the original sin, which could only be redeemed by love because it consisted of the fact that love had been sinned against. And the man Jesus accomplished this act by giving up His life for the sake of love, by offering the greatest sacrifice any human being on this earth has ever offered and will ever offer.... by relinquishing of His own accord all light and all power He possessed as a result of the love which dwelled in Him.... by suffering in the midst of the dark world as a mere human being and by dying the most agonising death on the cross....
Jesus.... a being from the kingdom of light.... voluntarily offered Himself for this mission to walk across earth as a human being and to accomplish a work of atonement of inconceivable suffering and pain in order to help his fallen brothers. Love permeated all beings which had emerged from Me and remained with Me when Lucifer turned away from Me and drew an immense number of spiritual beings into the abyss with him.... And Jesus' love was so strong that it wanted to make
Amends to Me for the inconceivable offence against Me, their God and Creator, against the Eternal Love Itself. And I accepted this love which Jesus offered Me and thus also His sacrifice, because it was made by Love and because the original sin could only be redeemed through love.... And thus the being of light took on flesh and walked across earth like all other people, burdened by a heavy earthly body which was a restraint for the being of freedom and light and experienced as agony by the soul. However, He had to travel the earthly path as a human being, because He was meant to serve as a shining example to His fellow human beings so that they would follow Him. He had to fight against the same weaknesses and oppositions which burden every person by nature, because all failings and flaws had to be disposed of by way of the work of improving the soul.... The man Jesus lived in the midst of the earthly world, in the region which belonged to My adversary, and it was twice as difficult for the soul from the kingdom of light to assert itself in this dark area, to resist all satanic attempts to cause its downfall and to treat everything unspiritual in the flesh and in its surroundings with love. For even His body was badly besieged by immature spirits which Jesus did not fend off because, in His wisdom, He realised that these spiritual substances also wanted to be redeemed and His love was constantly willing to bring help to all wretched beings. His soul suffered incredibly through its environment, it was used to freedom and light and love and thus to supreme bliss and now found itself in darkness, bound by the body and in the most heartless environment. And thus from childhood on His earthly path of life had been a state of suffering through which He atoned for many of His fellow human beings' sins.... until He finally accomplished the great sacrifice of atonement by sacrificing Himself for the original sin of all human beings, past, present and future.... You humans will never be able to comprehend this act of compassion, for no human being would have been able to take such an extent of suffering upon himself in awareness of its conclusion, for He was constantly mindful of His end which did not allow any joy to arise in Him; He had human feelings and lived through it all in a state of fear which was caused by every thought of the forthcoming event. And He endured until the end, the love in Him for Me and for all which is unredeemed grew constantly and gave Him the strength to carry out His act of compassion.... I Myself was able to permeate Him completely, I Myself was in Him in My fundamental nature, and thus it was I Who atoned for the guilt of sin on behalf of all people, for it was Love which gave Jesus the strength to suffer and to die on the cross in order to redeem humanity, in order to make
Amends for the immense original sin, which could only be justly atoned for through an act of love as was accomplished by the man Jesus on the cross....
Amen
TranslatorS hvaležnostjo in z veseljem se morate spominjati Mojega rojstva na Zemlji, ker je bilo to delo neizmerne Ljubezni in usmiljenja do vas. S tem je za vas prižgana svetloba, katera naj bi vam osvetlila pot iz mračne duhovne noči (Janez 8:12).... tako se je za vas končala perioda najglobljega brezupa in začela se je nova razvojna perioda.... Pripravljena vam je bila pot, katera je ponovno vračala k Meni.... In to pot vam je s Svojim življenjskim primerom pokazal človek Jezus (Janez 14:4, 6), Kateri je to poslanstvo sprejel iz Ljubezni do Mene in do vas, Njegovih padlih bratov.... On Mi je namreč želel vrniti Moje otroke, kateri so bili že večnosti oddaljeni od Mene in kateri so hirali v najgloblji nesreči.
V človeškem ovoju Jezusu je prebivala duša svetlobe: bitje, katero je bilo nekoč izsevano iz Mene; bitje, katero Mi je bilo predano (zvesto) v Ljubezni in katero je ostalo ob Meni, ko se je množica prvo-ustvarjenih duhov ločila od Mene.... Ta duša je bila zakrita v otroku Jezusu in že ob Njegovem rojstvu je čudež za čudežem pričeval o Božanskem Duhu, kateri je prebival v tem otroku.... Jezus je moral začeti Svoje zemeljsko življenje na enak način kot vsak drugi človek. Bil je rojen iz Marije device, katera je bila popolnoma čista, da je tako lahko na svet prinesla Božanskega otroka, brez da bi zagrešila.... In Jezusova duša se je morala nastaniti v čistem telesu, ker Sem se Jaz Sam želel nastaniti v Njegovem zunanjem ovoju (telesu), zaradi tega je Njegovo telo bilo in tudi ostalo čisto in brezgrešno, četudi je bil neprestano napadan s strani bitij teme, katera so Ga želela napeljati na padec. On se jim je zoperstavljal in vse nečisto, kar se je oprijemalo Njegove duše, je na ta način preko svoje ogromne Ljubezni (od)rešil. On se je uprl vsem skušnjavam in je »poduhovil« vse neduhovno, kar je še vznemirjalo Njegovo telo, ker je živel v materialnem svetu. On je naredil, da se je vse podrejalo željam Svoje duše, ker je bil poln Ljubezni; Ljubezen pa premaga vse, tudi največjega sovražnika. Človek Jezus je moral pred tem privesti do dozorevanja vse še nezrele substance, katere so se oprijemale telesa, in šele takrat Sem se Jaz Osebno, Večna Ljubezen, lahko v Njem nastanil. In šele takrat je bilo veliko delo milosti lahko pripeljano h koncu; delo, katerega je On želel izpeljati zaradi greha celotnega človeštva....
Ko Sem Jaz se ob rojstvu Jezusa spustil na Zemljo, je bil Moj Duh v Njem, ker je materialno telo v sebi vsebovalo popolno dušo, katera je bila s tem pristno zedinjena z Mano, Jaz pa Sem se preko Njega lahko izražal.... In ob Njegovem rojstvu so se dogajale mnoge stvari, katere vi želite uvrstiti v področje legend, toda katere so se resnično zgodile, ker je popolnemu duhu vse mogoče.... In le maloštevilni so doživeli te čudeže »na« otroku Jezusu; tisti, katerih srca so bila polna Ljubezni, kateri so v otroku Jezusu prepoznali obljubljenega Mesijo in kateri so Ga oboževali.... Kakor so bili tudi ljudje, kateri so prihajali v Njegovo bližino, katerih srca pa so bila nečista in so Jezusa gledali le kot nekega otroka, kateri se ne razlikuje od ostalih otrok.... Najpogosteje so v Njegovo bližino prihajali ljudje, katere je k Njemu pripeljal njihov duh; kateri so občutili čudež, kateri se je zgodil te noči in kateri so Ga oboževali, ker so v Njem prepoznali obljubljenega Mesijo.
To pa je bil največji čudež vseh časov, kateri se ne bo nikoli več ponovil, da Sam Bog pride na Zemljo in da se nastani v otroku. Ljubezen je prišla na Zemljo; otrok Jezus je bil poln Ljubezni, ker Ga je velika Ljubezen do nekdaj padlega, nesrečnega spodbudila na to, da obleče telo in da dokončno izbriše (odplača) pra-greh, kateri pa je bil lahko izbrisan edino s strani Ljubezni, ker je bil sestavljen ravno iz greha proti Ljubezni. To delo pa je naredil človek Jezus tako, ko je iz Svoje Ljubezni dal Svoje življenje, ko je prenesel največjo žrtev, katero je nek človek kdajkoli prenesel in katero bo kdajkoli prenesel.... da se je On Sam odrekel celotne svetlobe in moči, katera je bila Njegova svojina zaradi Ljubezni, katera je prebivala v Njem.... da je On sredi mračnega sveta kot samo človek trpel in umrl v najbolj mučni smrti na Križu (Filipljanom 2:6, 7)....
(25. december 1963) Jezus.... bitje iz področja svetlobe.... se je prostovoljno ponudilo za to poslanstvo, da kot človek prehodi to Zemljo in da naredi delo pokore neizmernega trpljenja in bolečine, da bi pomagal padlim bratom. Ljubezen je izpolnila vsa bitja, katera so nastala iz Mene in tudi ostala ob Meni, potem ko se je Lucifer obrnil od Mene stran in tako za seboj v brezno strmoglavil brezštevilna duhovna bitja.... In Jezusova Ljubezen je bila tako močna, da je Meni želela »narediti pokoro« zaradi neizmernega prekrška proti Meni, njihovemu Bogu in Stvarniku, proti Sami Večni Ljubezni. In to Ljubezen, katero Mi je Jezus ponudil, Sem Jaz sprejel kot Njegovo žrtev, ker je bila narejena iz Ljubezni in ker je bil greh lahko odplačan edino po poti Ljubezni.... Tako je bitje svetlobe, katero je tako kot vsi ostali ljudje vzelo telo, hodilo po Zemlji, obremenjeno s težkim zemeljskim telesom, katero pa je za to bitje, katero se je nahajalo v svetlobi in svobodi, predstavljalo okove, katere je duša doživljala kot izjemno mučne. Vendar pa je moral On kot človek premagati zemeljsko pot, ker naj bi bil Svojim bližnjim primer, da bi Mu sledili. Moral se je boriti z enakimi slabostmi in odpori, kateri naravno obremenjujejo vsakega človeka, ker se je moral preko lastnega dela na duši osvoboditi vseh slabosti in pomanjkljivosti.... Človek Jezus se je nahajal sredi materialnega sveta na področju, katero je pripadalo Mojemu nasprotniku. In za dušo iz kraljestva svetlobe je bilo v tem mračnem področju dvakrat težje doseči cilj: upreti se vsem satanskim skušnjavam, katere so imele namen, da Ga napeljejo na padec in da delujejo na vse neduhovno v telesu ter okolici; Njegovo telo je bilo namreč ravno tako močno oblegano s strani nezrelega duhovnega, kateremu pa se Jezusova duša ni upirala, ker je On v Svoji modrosti spoznal, da je tudi to duhovno želelo biti osvobojeno, zato je Njegova Ljubezen bila neprestano pripravljena pomagati vsemu, kar je še bilo nesrečno. Njegova duša je preko svoje okolice neizmerno trpela, ker je bila ona navajena na svobodo, svetlobo in Ljubezen, s tem pa tudi na najvišjo blaženost; tukaj pa se je nahajala v temi, omejena s telesom in v okolici brez Ljubezni. In tako je bila Njegova življenjska pot že od otroštva stanje trpljenja, preko katerega pa je On odplačal zelo velik dolg Svojih bližnjih.... vse dokler na koncu ni dokončal veliko »spravno žrtev«, ko je dal Samega Sebe za pra-krivdo vseh ljudi sedanjosti, preteklosti in prihodnosti....
Vi ljudje ne boste mogli nikoli dojeti tega dela usmiljenja, ker niti eden človek, ki se zaveda konca, ne bi bil sposoben na sebe vzeti takšno mero trpljenja, ker Mu je bil Njegov konec nenehno pred očmi in Mu ni dovolil,da bi se v Njem stopnjevalo veselje (Matej 16:21, Janez 18:4). On je namreč čutil kot človek in je preživljal vse strahove, katere so Mu povzročile misli o prihajajočem dogodku. Vendar pa je On zdržal vse do konca; Ljubezen v Njem do Mene in do vsega neodrešenega se je neprestano povečevala in Mu dajala Moč, da naredi Njegovo delo milosti/sočutja.... Na ta način Sem Ga Jaz lahko popolnoma prežel, ker Sem bil Jaz Sam prisoten v Njem, v Moji temeljni naravi, in Jaz Sem bil torej Tisti, Kateri je odplačal grehe za vse ljudi, ker je bila Ljubezen tista, katera je Jezusu dala moč, da trpi in da umre na Križu, da bi bili ljudje (od)rešeni in da bi bila plačana velika pra-krivda, katera pa je edino preko dela Ljubezni lahko dosegla pravično spravo, kakršno je na Križu naredil človek Jezus.
AMEN
Translator