Your human intellect is only able to understand profound truth to a certain degree, because pure spirituality is only spiritually explainable. This explanation will be accepted by the spirit within you and indeed also passed on via the soul to the intellect, but the intellect is still too earthly minded and therefore cannot delve so deeply into spiritual knowledge to understand everything. Nevertheless, My spirit expresses itself through the spiritual spark within you, and anyone who has love will also understand the meaning of what I say to him:
My creative will was immense, My strength inexhaustible, and I found My bliss in the implementation of My thoughts and plans. And this bliss wanted to express itself, My love wanted to give itself, I wanted another being beside Me to also enjoy what made Me indescribably happy. I experienced My solitude as a lack which I could change any time if I wanted to.... And I wanted to re-discover Myself in a being that should be closely united with Me, which I wanted to shape as a mirror of Myself, as My own image, to be able to bestow it with unlimited bliss and thereby increase My bliss too. I wanted to create such a being and this will sufficed, because My will was strength and always proceeded with love and wisdom. The entity I externalised from within Myself was indeed My image yet it could not see Me, had it been able to see Me it would have ceased to exist due to its beatitude, since no being could endure to behold Me. For every being, even the most perfect image of Myself, is always just a product of My strength of love, whereas I Am the strength of love Myself and enlighten everything with incomparable intensity but, as a result, I could not be endured by the being I had externalised. Yet by creating this being I had a vessel into which the strength of My love could flow continually, and thus it also received My creative will, My strength, My wisdom and My love beyond measure with this constant influx of strength from Me. As a result, it was now able to experience the same bliss, it was able to use its strength in accordance with its own will, it could be creatively active for its own pleasure and thus constantly increase My bliss, because it was My strength which enabled the being to do so and I took pleasure in its happiness....
And now countless other beings of the same nature emerged from this being.... They all were children of My love in radiating light, in utmost perfection, because from the image I created of Myself and My infinite love could only ever emerge utmost perfection, because we shared the same will. Both our love found itself again in the created beings, because nothing imperfect existed as long as My will and My love worked through this first created being. It was an enlightened world of spirits, there were a great number of originally created spirits.... The strength from Me flowed unrestricted to the being which I had chosen for Myself as the bearer of light and strength.... And the entity itself was more than blissfully happy.... Yet I wanted to increase this bliss even more; I did not want it to be tied to My will but it should be active of its own will which.... if the being was perfect and remained so.... was My will. For the being, having been created by Me, was incapable of having any other will. But I wanted it to be able to act independently.... because the only characteristic of a divine being is that love is so powerful within itself that it is the decisive factor for the same direction of will as mine. I wanted to receive this love from My first created being which, however, was intended to result in its ultimate perfection at the same time, so that it was no longer active as a created being in accordance with My will but should enjoy unlimited bliss by merging with My will for love of Me....
But in order to pass this test of love and will it had to have complete freedom of will. It did not see Me but it recognised Me because it was enlightened.... However, it saw the countless beings created by its will, and it felt itself as their creator in spite of knowing that it had received its strength from Me.... And the entity was envious of My strength.... Although it was visible to the beings it had created, it was nevertheless conscious of its origin from Me, but it claimed the right to rule these beings for itself by presenting itself to them as the source of strength, as the only power able to create.... It more than less denied to love Me in order to rule.... You humans cannot understand the process by which a self-aware being could transgress into completely wrong reasoning but this is explained by free will which, in order to become active, must also be able but does not have to make a negative choice.
The bearer of light and strength saw on the one side the evidence of strength conveyed through him, yet he did not see the source of strength itself. Thus he declared himself ruler over his created spirits and also tried to portray Me as non-existent to them. He tried to transfer his now opposing will on to them.... And now the moment of decision, of proving their perfection, also came for the beings who had been created by the bearer of light with the use of My strength.... My strength was inherent in all these beings, they were fully enlightened and aglow with love for Me, Whom they could not see but nevertheless recognise. But they also loved their creator, because the strength that had created them was love which had emanated from the first created being and enabled it to create. This love now had to make a choice, and it divided itself....
Terrible confusion occurred amongst the spirits who felt urged to make a decision. But.... since My strength of love was effectively light.... it was understandable that the urge towards the primary source of strength was stronger in many beings, that their love diminished for the one who separated from Me and pushed towards Me with increased force.... For the light within them was the realisation that I was Eternal Love. Every being had this knowledge indeed, but it also had free will which did not depend on knowledge, or it would not have been free. And the spiritual world divided itself.... The externalised being had its followers just as I had Mine, even though I was not visible. But the effect of My strength was so powerful that many beings turned away from the one who wanted to oppose Me.... Their will remained in the right direction, whereas the bearer of light and his followers directed their will wrongly, thus they volitionally separated from Me and this caused their fall into the abyss....
Thus the light bearer, the fully illuminated being externalised by Me, became My adversary, whereas everything that had emerged from him, that was created by both our love, partly turned towards Me and partly towards him, depending on the glow of love by which it was permeated. As soon as the bearer of light separated from Me the beings experienced an undefined desire for a definite pole. Free will began to unfold itself.... neither I nor My adversary influenced them forcefully, they were merely exposed to both our emanation of strength which wanted to gain every being for itself. The flow of My strength was pure love and affected the beings so intensely that they recognised Me without seeing Me, but they could also recognise the first created beings' change of will. However, because they could see this entity many followed it, i.e. they subordinated themselves to its will and thus distanced themselves from Me. Yet other originally created beings felt themselves as My children and voluntarily remained loyal to Me, only they were far less in number. These were the first created beings who arose from My light bearer's most blissful creative will and My immense influx of strength of love. And this strength of love was inherent in these beings too and persistently pushed them towards Me, for they recognised their creator's present will as wrong and therefore turned away from him. The other beings could have come to this realisation too yet they blindly followed the one they could see, and their will was respected and in no way influenced by Me, because this decision of will had to take place in order to shape the created beings to independent perfection. The being which left Me drew a large number of followers into the abyss, for to distance oneself from Me means to strive towards the abyss, to aim towards a completely opposite state, which thus signifies darkness and weakness, loss of knowledge and strength. Whereas My children blissfully remained in the most radiant light and immense strength, in beatitude.
After the fall of Lucifer, the light bearer, his strength was defeated.... He could no longer actively create and shape although I did not withdraw the strength from him because he was My living creation. His power and strength rested in his followers, whom he now dominated as prince of darkness. But they are also the products of My love which I will not leave to My adversary forever. As long as these beings still share his will they belong to him; but as soon as I succeed in turning their will towards Me he has lost them, and thus his strength diminishes at the same rate as I release his prisoners from his control which, however, always presupposes the being's free will.
And this is the purpose of My eternal plan of Salvation, which is eagerly and most lovingly supported by all inhabitants of the kingdom of light, by My angels and archangels, for they all are My helpers who endeavour to bring bliss again to their fallen brothers, who once voluntarily threw it away.... And this work of liberation will succeed, even if it takes an infinitely long time before the last once-fallen spirit returns to Me, until even the first created being that came forth from My love draws closer to Me again in its longing for My love.... until this too repentantly returns to the Father's house, which it once left voluntarily....
Amen
TranslatorVaš človeški razum zmore dojeti globljo Resnico le do določene mere, ker se čista duhovnost lahko razlaga samo duhovno. To razlago bo sprejel duh v vas, in seveda bo preko duše prav tako predana razumu, vendar je razum še vedno preveč posvetno obremenjen, in zato ne more prodreti tako globoko v duhovno znanje, da bi mu bilo vse jasno. Kljub temu Moj Duh sebe izraža skozi duhovno iskro v vas *(t.j. skozi "Svetega Duha"; Janez 14:26, 15:26, 16:13-15),* in vsak kdor ima Ljubezen, bo prav tako razumel pomen tega, kar mu govorim.
Moja ustvarjalna volja je bila ogromna, Moja Moč neizčrpna, in Jaz Sem našel Svojo blaženost v uresničevanju Svojih misli in načrtov. In ta blaženost se je želela izraziti, Moja Ljubezen se je želela izročiti (podariti), Jaz Sem zraven sebe želel (imeti) drugo bitje, da prav tako uživa to, kar je Mene delalo nepopisno srečnega. Jaz Sem Svojo osamljenost doživljal kot pomanjkljivost, katero Sem lahko odpravil v vsakem trenutku, če Sem to želel.... In Jaz Sem Sebe želel ponovno odkriti (najti) v bitju, katero bi z Mano moralo biti tesno povezano (združeno), katero Sem želel oblikovati kot ogledalo Mene Samega, kot Mojo Lastno podobo, da bi ga lahko obdaril z neomejeno blaženostjo, in na ta način ponovno povečal tudi Mojo blaženost. Želel Sem ustvariti takšno bitje, in ta volja je bila dovolj, ker Moja volja je bila Moč, ki je stalno delovala v Ljubezni in Modrosti.
Bitje katerega Sem prikazal v zunanji obliki iz notranjosti Sebe Samega, je bilo resnično Moja podoba, vendar Me vseeno ni moglo videti, ker, če bi Me lahko videlo, bi ono zahvaljujoč preveliki blaženosti prenehalo obstajati, ker nobeno bitje ne more vzdržati pogleda na Mene (v smislu*, "nihče ne more videti Boga, kot je On v resnici v Svojem bistvu in, da ne bo uničeno;"* 2. Mojzesova 33:20). Kajti vsako bitje, tudi najpopolnejša podoba Mene Samega je še vedno le proizvod Moje moči Ljubezni, medtem, ko Sem Jaz Osebno moč Ljubezni, in vse osvetljujem z neprimerljivo intenzivnostjo; zato nisem bil viden temu bitju, katerega sem prikazal v zunanji obliki izven Sebe Samega.
Vendar Sem si v tem bitju ustvaril posodo, v katero je Moja moč Ljubezni lahko neprestano tekla, torej bitje katero je s tem neprestanim dotokom moči od Mene prejemalo tudi Mojo ustvarjalno voljo, Mojo Moč, Mojo modrost in Mojo Ljubezen v izobilju (v presežku). Zatorej je ono lahko čutilo enako blaženost, lahko je izražalo svojo moč s svojo lastno voljo, lahko je bilo ustvarjalno aktivno, tako je osrečevalo samo sebe, in na ta način neprestano povečevalo Mojo blaženost, ker je Moja moč usposobila to bitje, in Jaz Sem užival v njegovi sreči....
In sedaj so iz tega bitja izšla brezštevilna druga bitja iste vrste.... Vsa ta so bila otroci Moje Ljubezni v žareči svetlobi, v najvišji popolnosti, ker je iz te od Mene ustvarjene podobe Mene Samega in iz Moje neskončne Ljubezni lahko izšlo (nastalo) vedno le najbolj popolno, ker sva oba imela enako voljo. Obe najine Ljubezni sta sebe ponovno našli v ustvarjenih bitjih, ker ni obstajalo nič nepopolnega, vse dokler sta Moja volja in Moja Ljubezen delovali skozi to prvo-ustvarjeno bitje. To je bil svet duhov poln svetlobe, v katerem je bilo izvirno ustvarjenih duhov zelo veliko.... Moč iz Mene je neomejeno tekla k bitju, katerega Sem izbral za Sebe kot Nosilca Svetlobe in Moči....
In bitje samo je bilo presrečno.... Vendar Sem Jaz želel to blaženost še povečati; Jaz Sem želel, da ne bi bilo vezano na Mojo voljo, temveč, da bo aktivno po svoji lastni volji, katera.... če je bitje bilo in bo ostalo popolno.... je bila Moja volja. Saj bitje glede na to, ker Sem ga Jaz ustvaril, ni bilo sposobno niti imeti nobene druge volje. Vendar pa Sem Jaz želel, da ono lahko deluje svobodno.... ker šele to je bila značilnost božanskega bitja, da je Ljubezen v njem tako mogočna, da je ta odločilna za voljo, ki je enako usmerjena kakor Moja.
To Ljubezen Sem želel prejemati od Svojega prvo-ustvarjenega bitja, ki pa bi bitju istočasno prav tako morala prinesti najvišjo popolnost, tako, da to več ne bi delovalo kot ustvarjeno bitje (ki deluje samo) po Moji volji, temveč je lahko uživalo neomejeno blaženost združevanja z Mojo voljo, iz Ljubezni do Mene.... da bi opravilo ta izpit volje in izpit Ljubezni, je to bitje moralo imeti popolno svobodo volje. Ono Me ni videlo, vendar Me je prepoznalo (in sprejelo), ker je bilo razsvetljeno.... Vendar je ono videlo brezštevilna bitja, katere je ustvarila njegova volja, in bitje samo se je počutilo kot njihov stvarnik, čeprav je vedelo, da je moč prejelo od Mene....
In bitje je bilo zavistno na Moji moči.... Čeprav je bil sam (Lucifer) viden bitjem, katere je ustvaril, se je vendar zavedal svojega izvora v Meni, vendar je za sebe zahteval pravico vladanja nad temi bitji s tem, da je predstavljal samega sebe kot vir moči, kot edino silo, ki je sposobna ustvarjati.... Tako rekoč odpovedal Mi je Ljubezen, da bi lahko vladal.... Ta proces je za vas ljudi nedojemljiv, da je lahko samozavestno bitje prestopilo v popolnoma napačno razmišljanje, vendar je to mogoče pojasniti s svobodno voljo, katera je, da bi postala aktivna, lahko prav tako izbrala negativno, vendar ni bila prisiljena, da mora izbrati.
Nosilec Svetlobe in Moči (Lucifer) je videl na eni strani dokaze moči prenesene skozi njega, vendar samega Vira moči ni videl. Zato je on sebe razglasil za vladarja nad svojimi ustvarjenimi duhovi, in Me je prav tako njim poskusil predstaviti kot nekoga, ki ne obstaja. On je na njih poskušal prenesti svojo sedaj nasprotujočo voljo.... In sedaj je prišel trenutek odločitve, dokazovanja njihove popolnosti tudi za ta bitja, ki so bila ustvarjena od Nosilca Svetlobe ob uporabi Moje moči.... Moja moč je bila prirojena vsem tem bitjem, oni so bili prepolni svetlobe (razsvetljeni), in so žareli v Ljubezni do Mene, Katerega sicer niso videli, vendar kljub temu prepoznavali (in sprejemali). Oni pa so bili v Ljubezni prav tako naklonjeni svojemu stvarniku, ker je moč, ki jih je ustvarila, bila Ljubezen, ki je sevala iz prvo-ustvarjenega bitja in mu omogočala ustvarjati. Ta Ljubezen se je sedaj morala odločiti in ona se je razdelila (razcepila)....
Strašna zmeda je nastala med duhovnimi bitji, katera so se počutila prisiljena sprejeti odločitev. Vendar je zopet bilo razumljivo.... ker je moč Moje Ljubezni delovala kot svetloba.... da je težnja k prvotnemu Viru moči pri mnogih bitjih bila močnejša, da se je njihova Ljubezen do njega, ki se je ločil od Mene, zmanjšala, in z okrepljeno močjo težila k Meni.... Kajti svetloba v njih je bilo spoznanje, da Sem Jaz Ljubezen od večnosti. Vsako bitje je sicer imelo spoznanje vendar pa tudi svobodno voljo, ki ni bila vezana na spoznanje, sicer ne bi bila svobodna. In duhovni svet se je razdelil....
Bitje, ki je izšlo iz Mene, je imelo svoje privržence, kakor tudi Jaz Sam, čeprav Jaz nisem bil viden. Toda moč iz Mene je imela tako močan učinek, da so se mnoga bitja obrnila proč od njega, ki Mi je želel nasprotovati.... Njihova volja je ostala pravilno usmerjena, medtem, ko so Nosilec Svetlobe in njegovi privrženci napačno usmerili svojo voljo. Tako so se oni prostovoljno ločili od Mene, kar je povzročilo njihov padec v brezno.... Na ta način je Nosilec Svetlobe (*Lucifer=Hebrejsko: הילל heylel hay-lale’ "= Nosilec Svetlobe*) najbolj razsvetljeno bitje, ki Sem ga prikazal v zunanji obliki izven Sebe Samega, postal Moj nasprotnik (*Satan=Hebrejsko: שׂטן satan saw-tawn '= nasprotnik, ta ki se upira*), medtem, ko so se vsi, ki so izšli iz njega, katere je ustvarila najina skupna volja Ljubezni, deloma obrnili k Meni in deloma k njemu, glede na žar Ljubezni s katerim so bili prežeti. Namreč s trenutkom ločitve Nosilca Svetlobe od Mene so bitja začutila nejasno hrepenenje po določenem polu.
Svobodna volja se je začela odkrivati in razvijati.... niti Jaz niti Moj nasprotnik nisva na silo vplivala na njih.... oni so bili izpostavljeni le sevanju obeh najinih moči, kateri sta vsako bitje želeli pridobiti za sebe. Moj dotok moči je bila čista Ljubezen in je vplivala na bitja tako silno, da so Me ona prepoznala, ne, da bi Me videla, vendar so ona prav tako lahko prepoznala spremembo v volji Mojega prvo-ustvarjenega bitja. Toda, ker so lahko videla to bitje (Luciferja), so mu mnogi sledili, kar pomeni, da so se podredili njegovi volji, in se tako oddaljili od Mene.
Toda prav tako so se prvotno ustvarjena bitja počutila kot Moji otroci in so Mi ostala zvesta iz svobodne volje, le, da je bilo število teh mnogo manjše. To so bila prvotno ustvarjena bitja, katera so nastala iz najbolj blagoslovljene ustvarjalne volje Mojega Nosilca Svetlobe in ogromnega priliva Moje moči Ljubezni. In ta moč Ljubezni je bila prav tako tem bitjem prirojena (lastna) in jih je vztrajno potiskala k Meni, ker so oni sedanjo voljo svojega ustvarjalca prepoznali kot napačno, in so se zatorej obrnili vstran od njega. Tudi drugim bitjem je bilo to spoznanje na voljo, vendar so slepo sledili temu, katerega so lahko videli, in njihova volja je bila upoštevana, in Jaz na njo na noben način nisem vplival, ker se je ta odločitev volje morala zgoditi s ciljem, da bi se ustvarjena bitja samostojno oblikovala v popolnost.
Bitje, ki Me je zapustilo, je za seboj potegnilo veliko število privržencev v brezno, ker oddaljiti od Mene se, pomeni težiti proti breznu, se nagibati v povsem nasprotno stanje, ki torej predstavlja temo in nemoč (šibkost), izgubo spoznanja in moči. Medtem, ko so Moji otroci ostali v najsvetlejši luči in ogromni moči v blaženosti.
Po tem padcu Luciferja, Nosilca Svetlobe, je bila njegova moč zlomljena.... On ni mogel več aktivno ustvarjati in oblikovati, čeprav Jaz nisem odvzel moči od njega, ker je on bil Moja živa stvaritev. Njegova oblast in moč so bili njegovi privrženci, nad katerimi je sedaj vladal kot Princ teme. Vendar pa so oni prav tako proizvodi Moje Ljubezni, katerih Jaz svojemu nasprotniku ne bom prepustil za večno. Vse dokler ta bitja v sebi še nosijo njegovo voljo, ona pripadajo njemu; toda čim Jaz uspem obrniti njihovo voljo k Meni, jih bo on izgubil in njegova moč se zatorej zmanjšuje v enaki meri, v kateri Jaz osvobajam zapornike izpod njegovega nadzora (oblasti), kar pa ima vedno za predpogoj svobodno voljo tega bitja.
In to je namen Mojega večnega načrta Odrešitve, katerega goreče in z največjo Ljubeznijo podpirajo vsi prebivalci kraljestva svetlobe, Moji angeli in nadangeli, saj so vsi oni Moji sodelavci, ki se trudijo ponovno prinesti blaženost svojim padlim bratom, katero so nekoč prostovoljno zapravili.... In to delo osvoboditve bo uspelo tudi, če bo potrebno neskončno dolgo časa, preden se še zadnji nekoč padli duh ne vrne k Meni, vse dokler se Mi celo tudi prvo-ustvarjeno bitje, ki je nekoč nastalo iz Moje Ljubezni, zopet ne približa v hrepenenju po Moji Ljubezni.... vse dokler se ono skesano ne vrne v Očetovo hišo, katero je nekoč prostovoljno zapustilo *(Luka 15: 11-32)*. AMEN
Translator