Earthly life is but an illusive existence. As soon as you humans realise this you will have reached the point of ascent. Then you will live consciously, working towards the life which is true existence, which only starts when your body, your soul's material shell, passes away and the soul can rise unimpeded into the spiritual kingdom. Everything that arises on earth before your eyes, everything that is visible to you, is merely temporarily formed spiritual substance which has to serve its purpose on earth as matter to facilitate spiritual maturing. And earthly life itself is also a mere physical function as long as the soul within you still has no understanding of what it was, is and should be.... If the soul does not acquire this understanding during its earthly life it will indeed believe even stronger in the reality of life, it will only regard earthly life as significant and thus strive to live as long and as well as possible on earth; and this desire will only diminish the moment it becomes enlightened, for then it will become conscious of the real life and earthly life will fade to the same extent as real life becomes more valuable.
Only then will the soul be able to distinguish between appearance and reality, only then will it live consciously.... It received life to enable it to prove its will during an illusive existence, to enable it to be active during a certain stage of strength, where it can utilise the energy of life in a God-pleasing way, and thereby become entitled in real life to receive an abundance of strength and use it in accordance with God's will. Thus it has to pass a test of life first to demonstrate that it is suitable to receive unlimited strength. For only the utilisation of this strength is the actual life, where the soul can be creatively active and also carry out extensive redemption work. If it fails the test of life, if it uses the energy of life at its disposal wrongly, it will forfeit the supply of strength in the true life, which it then would also use wrongly if the soul were to receive an unconditional flow of strength.
It must have attained a certain degree of maturity during earthly life, which will then make it a suitable recipient and steward of strength in the spiritual kingdom. And for this it received its earthly existence. Yet this is usually regarded as an end in itself, not as a means to an end and is therefore also used wrongly.... it is deemed to be the only desirable life, even though every person knows that he himself cannot prolong this life by one day when his hour has come. And precisely this should make him realise the worthlessness and transience of what seems extremely important to him. As an intelligent human being he should make provisions for 'afterwards' and not be satisfied with things which are subject to the law of transience. Earthly life if but an illusive life, something on loan, which can be taken away again at any time.... But the human being should manage borrowed wealth well, he should use it such that it will earn substantial interest, not in an earthly-materialistic sense but he should use it to gain spiritual wealth, then the energy of life will be used correctly and the test of life will have been passed successfully, and then the person will be suitable for the spiritual life, for the true life, which will last eternally....
Amen
TranslatorZemeljsko življenje je le navidezno bivanje. Takoj, ko boste ljudje to spoznali, boste dosegli točko vzpona. Potem boste živeli zavestno in si prizadevali za življenje, ki je resnični obstoj, ki se začne šele, ko vaše telo, materialna lupina vaše duše, umre in se duša lahko neovirano dvigne v duhovno kraljestvo. Vse, kar na Zemlji nastane pred vašimi očmi, vse, kar je za vas vidno, je le začasno oblikovana duhovna snov, ki mora na zemlji služiti svojemu namenu kot materija, ki omogoča duhovno zorenje. In tudi samo zemeljsko življenje je zgolj fizična funkcija, dokler duša v vas še ne razume, kaj je bila, je in bi morala biti.... Če duša med svojim zemeljskim življenjem ne pridobi tega razumevanja, bo dejansko še močneje verjela v resničnost življenja, zemeljsko življenje se ji bo zdelo edino pomembno, zato si bo prizadevala živeti čim dlje in čim bolje na Zemlji. Ta želja se bo zmanjšala šele tedaj, ko bo postala razsvetlejna, saj se bo takrat začela zavedati resničnega življenja in zemeljsko življenje bo izginilo v enaki meri, kot bo resnično življenje postalo bolj dragoceno. Le tako bo duša lahko razlikovala med videzom in resničnostjo, šele takrat bo živela zavestno....
Življenje je dobila zato, da bi lahko med navideznim življenjem dokazala svojo voljo, da bi lahko bila dejavna v določeni fazi moči, kjer lahko uporablja življenjsko energijo na Bogu všečen način in tako v resničnem življenju pridobi pravico, da prejme obilico moči in jo uporabi v skladu z Božjo voljo. Tako mora najprej prestati življenjsko preizkušnjo, da dokaže, da je primerna za prejem neomejene moči. Kajti samo uporaba te moči je dejansko življenje, v katerem je duša lahko ustvarjalno dejavna in opravlja tudi obsežno odrešenjsko delo. Če ne opravi preizkusa življenja, če napačno uporabi življenjsko energijo, s katero razpolaga, ji bo v resničnem življenju odvzeta zaloga moči, saj bi jo tako ali tako tudi napačno uporabila, če bi duša prejela brezpogojen dotok moči.
V zemeljskem življenju mora doseči določeno stopnjo zrelosti, zaradi katere bo primeren prejemnik in skrbnik moči v duhovnem kraljestvu. In za to je prejela svoj zemeljski obstoj. Vendar se to običajno obravnava kot končni cilj, ne pa kot sredstvo za dosego cilja, in se zato tudi napačno uporablja.... velja za edino zaželeno življenje, čeprav vsak človek ve, da sam tega življenja ne more podaljšati niti za en dan, ko pride njegova ura. In prav to bi ga moralo pripraviti do tega, da bi se zavedel ničvrednosti in minljivosti tistega, kar se mu zdi izjemno pomembno.
Človek kot inteligentno bitje bi moral poskrbeti za "potem" in se ne bi smel zadovoljiti s stvarmi, za katere velja zakon minljivosti. Zemeljsko življenje je le navidezno življenje, nekaj izposojenega, kar je lahko kadarkoli spet odvzeto.... Toda človek mora dobro upravljati z izposojenim bogastvom, uporablja naj ga tako, da bo prinašalo znatne obresti (Mt 25,14-30), ne v zemeljsko - materialističnem smislu, ampak naj ga uporablja za pridobivanje duhovnega bogastva, potem bo življenjska energija pravilno uporabljena in življenjska preizkušnja bo uspešno prestana, potem bo človek primeren za duhovno življenje, za resnično življenje, ki bo trajalo večno....
Amen
Translator