Der Gang des Geistigen über die Erde erstreckt sich auf Ewigkeiten.... Denn das Geistige selbst wurde zu der Materie, aus der die Erde und alle ihre Schöpfungen bestehen.... Verhärtete geistige Substanz wurde zur Materie durch den Willen Gottes, also es ist das ganze Schöpfungswerk Erde.... sowie auch alle Schöpfungen im gesamten Universum.... ehemals von Gott ausgegangene geistige Kraft, die als "Wesen" von Ihm ausgestrahlt wurde, sich aber in sich selbst so verkehrte, daß sie zuletzt nur verhärtete geistige Substanz war, die nun umgeformt wurde zu Schöpfungen jeglicher Art. Endlose Zeiten sind dazu nötig gewesen, denn es ging auch diese "Umgestaltung" in gesetzmäßiger Ordnung vor sich, es fand die Erstehung dessen, was nun als "bewohnte Erde" ersichtlich ist, in zahllosen Entwicklungsphasen statt.... es war kein plötzlich-hinaus-gestelltes Werk der Schöpfermacht Gottes.... Denn auch die langsame Entwicklung verfolgte ihren Zweck.... Es wurden immer wieder aufgelöste geistige Partikelchen eingefangen und umgeformt, es war ein Werdegang von unvorstellbar langer Zeitdauer, bevor die Erde sich gestaltet hatte zu einem Schöpfungswerk, das dem immer reifer werdenden Geistigen zum Aufenthalt und zum naturmäßigen Leben dienen konnte, wie es in Gottes ewigem Heilsplan vorgesehen war. Und auch dieses Geistige brauchte endlos lange Zeiten, bis es den Grad erreicht hatte, wo es dann als Mensch über die Erde gehen durfte zwecks letzter Vollendung. Dieser letzte Erdengang als Mensch ist wie ein Augenblick im Verhältnis zu der ewig langen Zeit der Vorentwicklung der Erde.... Für Gott war zwar die Erschaffung jeglicher Form ein Augenblickswerk, denn durch Seinen Willen und Seine Kraft stellte Er jeglichen Gedanken aus Sich heraus als bestehendes Werk.... Doch der Widerstand des einst gefallenen Geistigen bestimmte die Zeitdauer bis zur materiellen Verformung. Denn Gott zwang dieses widerstrebende Geistige nicht, sondern Seine Liebekraft nahm es gefangen so lange, bis es in seinem Widerstand etwas nachließ, um es dann zu umhülsen nach Seinem Plan, um ihm dann irgendwelche Formen zu geben, in denen es eine gewisse Tätigkeit verrichtete, die zwar so minimal war, daß wieder ewige Zeiten vergingen, bis sich diese Formen langsam auflösen und verändern konnten.... Die Entstehung der Erde hat endlos lange Zeit gebraucht, bis sie von Lebewesen bewohnt werden konnte, und diese wieder machten die Erde dazu tauglich, nach wieder endlos langer Zeit den Menschen zur letzten Ausbildungsstätte zu dienen.... Die Menschenseele aber war in allen ihren Partikelchen durch die Schöpfungen hindurchgegangen.... Der Fall zur Tiefe aus höchster Höhe war so endlos gewesen, daß eben auch eine endlose Zeit nötig wurde, aus dieser Tiefe wieder so weit emporzusteigen, daß das Ichbewußtsein dem Wesen wiedergegeben werden konnte, daß nun eine letzte Vollendung den letzten Gang zur Höhe möglich machte. Aber die Schöpfung war vorerst erstanden, und diese birgt nun jenes gefallene Geistige, dessen Zahl endlos war und dessen Rückführung zu Gott daher auch endlose Zeiten benötigen wird und somit ein Ende der Schöpfung noch nicht vorauszusehen ist.... Doch die "Schöpfungen" bestehen nun, und es geht nun alles seinen gesetzmäßigen Weg.... Sie werden von immer neuen Geistespartikelchen belebt, die durch ständigen Wechsel der Außenform sich immer weiter zur Höhe entwickeln und darum auch ein ständiges Werden und Vergehen jeglicher materieller Schöpfungen zu ersehen ist.... Und es erneuern sich auf diese Weise immer wieder alle Schöpfungswerke und dienen so zum Ausreifen des in ihnen sich bergenden Geistigen, wie sie aber auch dem Menschen zur Fortentwicklung dienen, weil sie dessen körperliches Leben auf Erden gewährleisten. Solange dem in den Schöpfungen gebundenen Geistigen der freie Wille genommen ist, geht auch die Aufwärtsentwicklung seinen Gott-gewollten Gang.... das gebundene Geistige dienet in irgendeiner Form und reifet dadurch langsam aus.... Sowie aber das Geistige im Stadium als Mensch über die Erde geht, besitzt es wieder den freien Willen und kann dann.... anstatt aufwärtszusteigen.... auch im Stillstand verharren oder wieder rückwärtsgehen. Es kann versagen in der letzten Zeit seines Entwicklungsganges.... Und es kann dieser Rückgang auch dazu führen, daß das Geistige im Menschen.... die "Seele" oder der einst "gefallene Urgeist".... wieder in seiner geistigen Substanz verhärtet wie ehedem und die notwendige Folge dessen ein nochmaliges Auflösen der Seele in unzählige Partikelchen ist, das wieder den Gang durch die materiellen Schöpfungen der Erde nach sich zieht (erfordert).... Und dieser nun nötig gewordene Vorgang bedingt auch wieder ein Auflösen und Umwandeln von Schöpfungswerken jeglicher Art.... was als Beenden einer Erdepoche und Beginn einer neuen bezeichnet werden kann. Und so müsset ihr Menschen es euch zu erklären suchen, daß in von-Gott-festgesetzten Zeiträumen solche gewaltsame Wandlungsakte an dem Schöpfungswerk Erde sich vollziehen, die immer in Gottes Liebe und Weisheit begründet sind und die immer nur der Erlösung des einst gefallenen Geistigen dienen.... Und ihr müsset auch jederzeit mit solchen Eingriffen von seiten Gottes rechnen, wenn die Menschen nicht mehr den rechten Zweck ihres Daseins erkennen, wenn sie also ihr Erdenleben nicht auswerten zum Ausreifen ihrer Seelen, zur letzten Vollendung. Denn dies ist einziger Zweck jeglichen Schöpfungswerkes, daß es die Seele des Menschen zum Ausreifen bringt, daß es ihr dazu verhilft, zu werden, was sie war im Anbeginn.... ein höchst vollkommenes Wesen, das aus Gottes Liebe hervorging, aber im freien Willen von Ihm abgefallen war.... Es soll wieder zurückkehren zu Ihm, und Gott Selbst hat den Rückführungsweg ihm geschaffen durch den Gang durch alle Schöpfungen dieser Erde....
Amen
ÜbersetzerPot duhov preko Zemlje se razteza (traja) skozi večnosti.... Ker duhovi sami so postali materija, iz katere je sestavljena Zemlja in vse njene stvaritve.... Božja volja je spremenila otrdelo duhovno snov v materijo, torej je celotno ustvarjalno delo Zemlja.... kakor tudi vse stvaritve v celotnem vesolju.... nekoč od Boga izšla duhovna moč katero je On izseval v zunanji obliki, izven Sebe Samega kot "bitje", ki pa se je v sebi samem tako sprevrglo, da je na koncu postalo le otrdela duhovna snov, ki je potem bila preoblikovana v stvaritve vseh vrst....
Neskončno dolga obdobja časa so bila potrebna za to, saj je tudi to "preoblikovanje" potekalo v zakonskem redu, in se je nastanek tega, kar je sedaj vidno kot "naseljena Zemlja«, zgodil tekom neskončnih faz razvoja.... to ni bilo eno trenutno v zunanji obliki prikazano delo Božje ustvarjalne moči.... ker je celo tudi počasen razvoj služil svojemu namenu.... Vedno znova so zelo majhni razgrajeni duhovni delci bili zbrani in preoblikovani, proces je trajal nepredstavljivo dolgo časa, preden se je Zemlja oblikovala v delo stvarjenja, ki je neprestano dozorevajočemu duhovnemu lahko služilo kot prebivališče, in ohranjalo fizično življenje za neprestano dozorevajočo duhovno substanco, kot je bilo predvideno v Božjem večnem načrtu Odrešitve. In tudi ta duhovna snov je potrebovala neskončno dolgo časa, preden je dosegla stopnjo, ko ji je bilo dovoljeno živeti kot človek na Zemlji v namen njene dokončne izpopolnitve.
Ta zadnji zemeljski napredek kot človek je kot trenutek časa v primerjavi z neskončno dolgim obdobjem pripravljalnega razvoja Zemlje.... Čeprav je ustvarjanje vsake oblike (forme) za Boga bilo prav zares delo enega trenutka, ker sta Njegova volja in Njegova moč prikazali v zunanji obliki izven Njega Samega vsako misel kot eno obstoječe delo.... Vendar pa je odpor nekoč padlih duhov odločal o trajanju časa, do njihove materialne preobrazbe. Kajti Bog ni prisilil te uporne duhovne snovi, ampak je Njegova moč Ljubezni njo ujela (zaprla) tako dolgo, vse dokler se njen odpor ni nekaj malega polegel, da bi jo potem zapakiral (ji dal ovoj) v skladu z Njegovim načrtom, da jo potem oblikuje v različne oblike, kjer bi opravljala določene aktivnosti, ki je bila sicer tako minimalna, da je ponovno minilo neskončno dolgo časa, preden so se te oblike lahko postopoma razgradile in spremenile....
Nastanek (in razvoj) Zemlje je potreboval neskončno dolgi čas, vse dokler je ona lahko bila naseljena z živimi stvaritvami (bitji), in ona so zopet pripravljala Zemljo še nepredstavljivo dolgo časa, da postane primerna za služenje ljudem kot njihov zadnji prostor za usposabljanje.... Posamezni drobceni delci človeške duše pa so potovali skozi vse stvarstvo.... *Padec iz najvišjega vrhunca do brezna je bil tako neskončen, da je zatorej bilo potrebno neskončno dolgo časa, da so se iz brezna zopet dvignili do točke, da je bitju zopet lahko bila dana samozavest, da je to končno izpopolnitev na zadnji poti vzpona potem naredilo možno....*
.... In pod takšnimi okoliščinami je najprej nastalo stvarstvo, in ono uteleša padle duhove, katerih število je bilo neskončno in katerih vrnitev k Bogu bo prav tako potrebovala neskončno dolgo časa, in zato se konec stvarstva še ne more predvideti.... Kljub temu "stvaritve" zdaj obstajajo in sedaj vse poteka po zakonskem redu.... One so oživljene s pomočjo vedno novih drobcenih delcev duha, katerih višji razvoj poteka skozi neprestano spreminjanje njihove zunanje oblike, zato se lahko opazuje stalno nastajanje in razgrajevanje vsake materialne stvaritve....
Vsa dela stvarstva so sebe vedno znova obnavljala na ta način in tako služila skupinskemu duhu, da doseže zrelost, kakor tudi služijo stalnemu razvoju človeštva s tem, da zagotovijo njihovo fizično življenje na Zemlji. Vse dokler so duhovi zavezani v stvaritvah nimajo svobodne volje, se tudi njihova pot razvoja nadaljuje v skladu z Božjo voljo.... zavezana duhovna snov služi v takšni ali drugačni obliki in na ta način postopoma dozoreva....
Ampak takoj, ko duh živi na Zemlji kot človek, je on spet v lasti svobodne volje in potem je v stanju.... namesto, da nadaljuje sebe dvigati.... tudi zaustaviti svoj razvoj, ali zopet nazadovati. Tekom končnega procesa razvoja je on v stanju odpovedati.... in to nazadovanje lahko vodi tudi k temu, da se bo duh v človeku.... "duša" ali nekoč "padli izvirni duh".... spet strdil v svoji duhovni substanci kot prej, in nujna posledica bo ponovna razgradnja duše v neštete drobcene delce, kateri še enkrat morajo iti po poti skozi materialne stvaritve Zemlje....
In ta proces, ki je sedaj zopet postal nepogrešljiv-nujen, prav tako zahteva razgrajevanje in preoblikovanje vsakovrstnih del stvarjenja.... kar se lahko opiše kot konec enega obdobja Zemlje in začetek novega. In tako si vi ljudje morate poskušati, samim sebi pojasniti, da se bodo v Božjih, fiksno določenih obdobjih takšni periodični prisilni procesi spremembe oblik v odnosu na ustvarjalno delo Zemlja dogajali. Oni so vedno utemeljeni na Božji Ljubezni in Modrosti in vedno služijo le odrešitvi nekoč padlih duhov....
In vi morate tudi vsak čas računati s takšnimi posegi s strani Boga, ko ljudje več ne prepoznajo resničnega namena njihovega obstoja, če oni torej svojega življenja na Zemlji ne vrednotijo za dozorevanje njihovih duš, do končne izpopolnitve. Ker to je edini namen vsakega dela stvarjenja, pripeljati človeško dušo do zrelosti, ji pomagati, da postane tisto, kar je nekoč bila na začetku.... najbolj popolno bitje, ki izvira iz Božje Ljubezni, vendar je v svobodni volji odpadlo od Njega.... Ponovno se mora vrniti k Njemu, in Bog Osebno mu je ustvaril (zagotovil) pot vrnitve skozi prehod skozi vse stvaritve te Zemlje. AMEN
Übersetzer