Es beachten die Menschen nicht die verschiedenen Strömungen, die in verschiedener Gemütsverfassung zum Ausdruck kommen, und sind daher auch nicht darüber unterrichtet, daß auch diese Strömungen keine Zufälle sind, daß also auch das Gemütsleben des Menschen eine Folgeerscheinung ist, bedingt durch ihre Einstellung zu Gott oder zur Gegenmacht. Es ist gerade der unter solchen Gemütsstimmungen leidende Mensch von der Liebe Gottes sichtlich ergriffen, denn Gott nimmt Sich des Menschen an, der in Gefahr ist, Seiner zu vergessen, indem Er auf das Gemütsleben des Menschen einwirkt, die Freude am Leben beeinträchtigt und eine allgemeine Mutlosigkeit von ihm Besitz ergreifen läßt. Und dies ist in vielen Fällen ungeheuer segensreich, denn erst in solchen Zeiten wendet sich des Menschen Denken seinem Schöpfer zu; erst wenn alles Irdische an Wert verloren hat, gedenkt der Mensch seiner eigentlichen Bestimmung. Und es müssen daher Tage inneren Kampfes über den Menschen kommen, Tage in denen ihnen die Hinfälligkeit irdischen Genusses zum Bewußtsein kommt. Es brauchen nicht immer wirkliche Not und Leiden Anlaß dazu sein, es kann die trübe Stimmung im Menschen selbst entstehen ohne äußere Veranlassung. Und das ist der Einfluß jener Wesen, denen die Menschen anvertraut sind und die um deren Seelenheil besorgt sind und ängstlich wachen über jede Regung des menschlichen Herzens. Es liegt die Gefahr nahe, daß der Mensch alle Kraft verwendet auf die Anforderungen, die das irdische Leben an ihn stellt; dann greifen sie ein, indem sie den Tatendrang, die Freude am Erdenleben stark hemmen, und nun der Mensch in deprimierte Stimmung verfällt. Und es ist gut, wenn der Mensch sich davon beeinflussen läßt.... wenn solche Zeiten ihm Stunden innerer Besinnlichkeit eintragen, dann sind sie nicht vergeblich über den Menschen gekommen. Doch nicht alle Menschen hören auf die innere Mahnung.... Sehr viele suchen in erhöhtem irdischen Genuß ihre Gemütsregungen zu ersticken, und es gelingt ihnen auch, da der Wille eben mehr dem Erdenleben zugewandt ist und sie gedankenlos über derartige Stimmungen hinwegschreiten, nur darauf bedacht, den alten Zustand innerer Zufriedenheit wiederherzustellen. Es soll der Mensch nicht klagen, dessen Leben Tage aufzuweisen hat, die ihm schwer und untragbar erscheinen und die nur in seinem Gefühlsleben bedingt sind. Denen ist die Liebe Gottes nahe, und es sind solche Stunden nur Hilfsmittel der jenseitigen Freunde, die den Menschen hindern wollen, sich zu verlieren in irdischem Genuß. Alles, was auf Erden den Anschein erweckt, daß der Mensch darben muß im Erdenleben, ist immer nur ein Gnadenbeweis der göttlichen Liebe, die nur so den Menschen auf den rechten Weg leiten kann, auf den Weg, der zur ewigen Herrlichkeit führt und das Erdenkind vollauf entschädigen wird für das, was es auf Erden entbehren oder hingeben mußte. Denn irdische Freuden vergehen, doch die ewigen Herrlichkeiten bleiben bestehen, und diese allein sind es, die begehrt werden sollen auf Erden....
Amen
ÜbersetzerLjudje ne usmerjajo pozornosti na različne nevidne vplive, ki se izražajo kot različna razpoloženja; in tako ne vedo, da celo ti tokovi niso slučajni in da je zato čustveno življenje ljudi ravno tako posledica tega, kar pa je odvisno od njihovega stališča do Boga ali nasprotne sile. Še posebej pa je človek, ki trpi v takšnih razpoloženjih, vidno zajet s strani Božje Ljubezni, ker Bog skrbi za takšnega človeka, ki je v nevarnosti, da bi pozabi na Njega, tako ko vpliva na njegov temperament, kvari njegov užitek življenja in dovoljuje, da ga zajame vsesplošen brezup (malodušje).
To pa je v veliko primerih neverjetno blagodejno, ker se bodo edino v takšnih situacijah misli človeškega bitja usmerile k njegovemu Stvarniku; samo tedaj, ko vse svetovne stvari izgubijo njihovo vrednost, se bo človeško bitje spomnilo njegovega resničnega namena. Zaradi tega morajo ljudje doživeti notranje borbe, ki so jim dane, ko se začnejo zavedati nepomembnosti (brezvrednosti) zemeljskih zadovoljstev. Ni nujno, da sta vzrok tega (trenutna) težava in trpljenje; človekovo mračno razpoloženje namreč lahko nastane znotraj njega samega, brez kakršnegakoli razloga. In to je vpliv bitij (svetlobni bitij – angelov), katerim so ljudje zaupani in katera so zaskrbljena glede odršenja njihovih duš ter zelo pozorno pazijo na vsako kretnjo človeškega srca.
Obstaja resen razlog, da bo človek izkoristil vso njegovo moč, da bi se izognil zahtevam zemeljskega življenja; potem pa bodo oni ukrepali tako, ko bodo v veliki meri onemogočili njegovo hrepenenje po dejavnosti, po zadovoljstvih zemeljskega življenja (užitkih), zaradi česar se bo človek počutil depresivno. To pa je dobro, če človeško bitje dovoli biti pod vplivom tega.... če v takšnih trenutkih to pripelje do trenutkov notranjega opazovanja (globokega premišljanja); potem oni k človeškemu bitju niso pristopili zaman. Vendar pa vsi ljudje ne poslušajo tega notranjega opozorila.... Velika verjetnost je ta, da jih bodo poizkušala onesposobiti njihova čustva glede povečanega zadovoljstva (ugodij, užitkov) in uspeha ravno zato, ker je njihova volja v glavnem osredotočena na zemeljsko življenje, in oni brez premišljanja ne opazijo takšnih razpoloženj; oni samo nameravajo obnoviti staro stanje notranjega zadoščenja.
Človeško bitje se ne bi smelo pritoževati, če ono doživlja dneve v njegovem življenju, ki se zdijo težki in neznosni, kateri pa se pogosto zgodijo zaradi njegovega čustvenega (emocionalnega) življenja. Božja Ljubezen je zelo blizu njega, in takšni trenutki so enostavno način, ko mu pomagajo njegovi prijatelji v onostranstvu, ki želijo zaustaviti človeka, da se ne bi izgubil v zemeljskih zadovoljstvih. Vse na Zemlji, za kar se zdi, da bo človeško bitje prikrajšano, je vedno samo dokaz usmiljenja Božanske Ljubezni, katera lahko uporablja edino takšna sredstva, da bi človeka usmerila na pravo pot, na pot, ki ga bo vodila do večne slave, in da bi zemeljskemu otroku nadoknadila popolnoma vse, za kar je moral biti prikrajšan oz. čemur se je moral odreči na Zemlji. Zemeljska zadovoljstva bodo namreč minila, medtem ko bodo večne slave ostale za vekomaj, kar pa je edino, po čemer bi bilo potrebno hrepeneti na Zemlji.
AMEN
Übersetzer