Proces stvarjenja ni bil delo enega trenutka, čeprav bi to resnično bilo v Moji moči.... vendar bi potem stvarjenje zgrešilo svoj namen, ker je bilo namenjeno za zagotovitev postopnega razvoja iz brezna do vrhunca, zato je trajalo (ali "se nadaljuje") neskončno dolgo časa. Torej morate vi ljudje razumeti, da vas opis v Svetem Pismu, v Knjigi Očetov le obvešča o tem dejanju stvarjenja na slikovit način, ker bi ljudje, ki jim še vedno primanjkuje globlje spoznanje, bili nesposobni razumeti resnični proces, in on je namenjen le za poučevanje, da je stvarstvo nekoč izšlo iz Mojih rok, da je bilo in, da je delo Moje volje in Moje moči....
Vsak kdor želi prodreti globlje, bo prav tako prišel do še globljega spoznanja (razumevanja). Najprej je potrebno vedeti le o Moči, Katera je privedla v obstoj vse, kar človek lahko vidi okoli sebe, kakor tudi stvaritve, ki jih ne more videti. Preden se mu lahko pojasnijo globlji medsebojni odnosi, mora on vedeti o prvotnem začetku tega, kar je moč Moje Ljubezni izsevala kot neodvisna bitja.... In on mora vedeti o odpadništvu teh bitij od Mene in o ogromnem izvirnem grehu, s katerim so bitja nato bila obremenjena. Šele potem mu je pojav stvarstva in proces vrnitve skozi stvarstvo mogoče razložiti.
Vendar pa se bo vsak z neprebujenim duhom trdno držal mrtve črke in je nikoli ne bo jasno razumel, ker on sploh ni odprt za poučevanje od duhovno razsvetljenih ljudi (2 . Korinčanom 3:6). Vsako delo stvarjenja je zahtevalo neskončno dolgo časa pripravljalnega razvoja, kar pa vedno zadeva duhovno snov, ki mora napredovati znotraj del stvarstva.... Ono je padlo tako globoko, da je prav tako potrebovalo neskončno dolgo časa, da bi se ponovno dvignilo znotraj najrazličnejših vrst stvarstva.... od najbolj primitivnih do najbolj čudovito oblikovanih del, privedenih v obstoj z Mojo voljo, da bi zakrilo (ovilo) to duhovno snov in omogočilo njeno pot navzgor....
In tako je tudi delo stvarjenja, Zemlja, na začetku bila le skupek nezrelih duhov, katerih snovi so postopoma kondenzirale v obliko, v maso, katere še ni mogoče imenovati trda materija, temveč kot temeljni elementi brez oblike, vendar z izjemnim učinkom moči, ker so skrivali v sebi povsem neukročene duhovne snovi. Vendar pa je Moja modrost razdelila vse v pravilni meri in uporabila vsak element za Moje ustvarjalno delovanje, tako, da so se pojavile ločene oblike, ki so morale izpolnjevati njim določeni namen; in tako se je začela počasna izgradnja vidnih del stvarstva, ki se je nadaljevala neskončno dolgo časa, dokler Zemlja ni začela kazati vegetacije, in so vse bolj zrele duhovne snovi bile sposobne prebivati v teh stvaritvah, da bi potovale po poti razvoja navzgor v tem rastlinskem svetu.
Potem so sledila prva živa bitja.... stvaritve, ki so že lahko opravljale določene, čeprav zelo majhne naloge, naložene jim z naravnim zakonom. In zopet je minilo neskončno dolgo časa za razvoj od teh drobcenih živih bitij do sveta živali, ki je vključeval vse večje in močnejše oblike, kjer se je mnogo zbranih duhovnih snovi lahko združilo, da bi vedno znova izpolnjevali nalogo: narediti Zemljo uporabno za končno kronsko delo Božanskega stvarstva.... za človeka.... kateri je moral iti skozi vse te pripravljalne faze, in čigar duša je sedaj sestavljena iz vseh teh drobcenih delcev, ki so pripadali nekoč padlemu izvirnemu duhu in kateri so morali iti skozi vsa dela stvarstva v razgrajenem stanju, da bi se na ta način postopoma ponovno razvili navzgor.
Zatorej človek ni mogel biti ustvarjen v času "stvarjenja sveta".... kakor tudi vsa dela stvarstva nikoli niso bila delo enega trenutka z Moje strani ravno zaradi tega, ker se je moral dogajati počasni vzpon navzgor, sicer bi celotno delo stvarjenja bilo brez smisla in brez namena, ker ni nastalo zaradi Mene, temveč zaradi Mojih padlih živih stvaritev, in je zatorej prav tako moralo izpolniti namen vodenja padlih duhov ponovno nazaj k Meni. In vendar je bilo vsako delo stvarjenja Moja, v zunanji obliki prikazana misel, katera je bila vedno izvedena (izvršena) takrat, ko je duhovna snov dosegla določeno stopnjo zrelosti in je potrebovala novo obliko, da bi nadaljevala svojo pot razvoja.
In tako so torej različne stvaritve nastale periodično (po posameznih obdobjih). Rastlinski svet je postal potreben-nujen šele, ko je svet kamnin osvobodil duhovno snov, ki je potem potrebovala novo obliko in lažji ovoj.... In po stvarjenju rastlinskega sveta so prav tako nastale majhne in drobcene žive stvaritve.... In le Jaz Sem vedel, kdaj je eno bilo potrebno drugemu, in Jaz Sem prav tako vedel, kako dolgo časa bodo potrebovale večje žive stvaritve, od živali pa vse do pred-adamitov, za dozorevanje snovi duše, katere so bile v njih utelešene. Torej Sem Jaz prav tako vedel, kdaj je prišel čas, da se bodo posamezni drobceni delci duhovnega bitja zopet zbrali, da bi se v zadnji obliki lahko utelesili kot "duša".
In Jaz Sem torej potem ponovno prikazal eno delo stvarjenja v zunanji obliki.... človeka kateri je bil tako spretno (umetniško) ustvarjen, da bo dozorevanje do končne izpopolnitve v tej zunanji obliki lahko mogoče. In to ustvarjanje človeka se je prav tako zgodilo pred neskončno dolgo časa, katerega vi ljudje ne morete ugotoviti, ker je vaše pojmovanje časa še naprej omejeno, toda Moje delo vrnitve je že trajalo cele večnosti. In čeprav so minile večnosti pred pojavom človeka, preden je bila Zemlja z vsemi svojimi deli stvarstva pripravljena za človeka, da bi jo prevzel v last, v namen svojega končnega dozorevanja, leži ta trenutek časa prav tako že zelo daleč nazaj, ker so se na Zemlji vedno znova dogajali periodični veliki pretresi in spremembe, ki so povzročili, da je nemogoče izračunati trajanje obstoja Zemlje in človeka.
Toda nekaj je gotovo, da boste vi ljudje v stanju pridobiti resnični vpogled v Moj večni načrt Odrešitve šele potem, ko boste sami dosegli ustrezno stopnjo svetlobe (razsvetljenja).... ker do takrat si vi razumsko ne boste sposobni predstavljati dolgotrajnosti časa, za katerega bi pojem "večnosti" lahko bil uporabljen.... In vse dokler je vaš duh še naprej neprebujen, vam to mora biti pojasnjeno na slikovit način (v slikah, prispodobah).... Šele prebujenemu duhu je mogoče gledati globlje, vendar mu bo končne modrosti mogoče pojasniti šele, ko bo vstopil v kraljestvo svetlobe, kjer mu bo lahko razodeto vse, ker mu bo potem prav tako tudi vse razumljivo. AMEN
PrevajalciProcesul de creație nu a fost un act de moment, deși, într-adevăr, nu Mi-a lipsit puterea de a o face.... totuși, scopul creației ar fi fost greșit, deoarece a fost menit să garanteze o dezvoltare lentă de la abis la ascensiune și, prin urmare, s-a extins pe o perioadă nesfârșită. Și de aceea trebuie să vă fie de înțeles și vouă, oamenilor, că reprezentarea din Scriptură, din Cartea Părinților, vă aduce în mod figurat în atenție acest act de creație, deoarece oamenii care nu au încă o cunoaștere mai profundă nu vor putea înțelege procesul corect și vor fi instruiți doar că creația a ieșit odată din mâna Mea, că a fost și este lucrarea voinței și a puterii Mele.... Oricine caută să pătrundă mai adânc va ajunge și el la o cunoaștere mai profundă. Deocamdată este necesar doar să cunoaștem o Putere care face să se nască tot ceea ce vede omul în jurul său, dar și creațiile pe care nu le vede. Căci înainte de a i se putea explica corelațiile mai profunde, el trebuie să știe despre începutul primordial al tuturor lucrurilor, ca ființe independente care au fost emanate din Mine ca forță a iubirii.... Și trebuie să știe despre apostazia acestor ființe față de Mine și despre marele păcat originar cu care ființele erau acum împovărate. Numai atunci i se poate explica apariția creației și procesul de întoarcere prin această creație. Dar oricine care nu este încă trezit din punct de vedere spiritual se va agăța de litere moarte și nu va dobândi niciodată claritate, pentru că este de asemenea inaccesibil la învățăturile oamenilor treziți din punct de vedere spiritual. Fiecare operă de creație a avut nevoie de perioade infinit de lungi de dezvoltare prealabilă, care însă privește întotdeauna spiritualul ce urmează să se înalțe într-o operă de creație.... Acesta a căzut atât de jos încât a avut nevoie și de vremuri eterne pentru a se înălța din nou în creații de cel mai divers fel.... de la forma cea mai primitivă până la operele magnific concepute, create prin voința Mea pentru a salva această substanță spirituală și a-i permite să se înalțe.... Și astfel, opera de creație Pământul a fost la început doar un conglomerat al celor mai imature spirite, ale căror substanțe s-au condensat încet-încet în formă, într-o masă care nu putea fi numită încă materie solidă, ci trebuiau considerate elemente de bază, fără formă, dar cu o forță imensă, pentru că ele conțineau substanța spirituală complet neîmblânzită. Cu toate acestea, înțelepciunea Mea a distribuit totul în mod echitabil și a folosit fiecare element pentru activitatea Mea creatoare, astfel încât au apărut forme individuale care trebuiau să își îndeplinească scopul propus și astfel a început acumularea lentă a lucrărilor vizibile ale creației, care a durat o perioadă nesfârșită de timp, până când Pământul a putut prezenta deja vegetație și substanțe spirituale din ce în ce mai mature au putut să locuiască în aceste creații, care au acoperit apoi cursul dezvoltării ascendente în acea lume vegetală. Și acum au urmat primele viețuitoare vii.... Au urmat creații care erau deja capabile să desfășoare o activitate, chiar dacă foarte mică, care le revenea conform dreptului natural. Și iarăși, timpuri nesfârșite de dezvoltare au trecut de la aceste mici vietăți vii la lumea animală, care cuprindea forme tot mai mari și mai puternice, unde o mare parte din spiritualul adunat se unise deja pentru a îndeplini din nou și din nou sarcina: Să facă Pământul utilizabil pentru ultima lucrare de încununare a creației divine.... pentru ființa umană.... care a trebuit să treacă prin toate aceste etape preliminare, iar acum sufletul său este alcătuit din toate acele mici particule care au aparținut unui spirit originar căzut cândva și care a trebuit să treacă prin toate lucrările de creație ca fiind dizolvate pentru a se dezvolta din nou încet-încet în sus pe această cale. Și, în consecință, ființa umană nu ar fi putut fi creată la "crearea lumii"...., la fel cum nici toate lucrările de creație nu au fost o lucrare de moment din partea Mea, tocmai pentru că dezvoltarea lentă ascendentă trebuia să o precedă, altfel întreaga lucrare de creație ar fi fost inutilă și lipsită de sens, pentru că nu a fost creată de dragul Meu, ci de dragul creațiilor Mele căzute și, astfel, a fost menită să îndeplinească și scopul de a conduce aceste ființe căzute înapoi la Mine. Și totuși, fiecare lucrare de creație a fost gândul Meu, care a ieșit din Mine și a fost întotdeauna realizată atunci când era nevoie de o nouă formă pentru substanța spirituală care a atins un anumit grad de maturitate pentru a-și putea continua calea de dezvoltare. Și astfel, diferitele creații au luat naștere periodic. Lumea plantelor a devenit necesară doar atunci când lumea rocilor a eliberat materia spirituală, care acum avea nevoie de o nouă formă într-un înveliș mai ușor. Și tot așa, cele mai mici vietăți vii au luat naștere după crearea lumii vegetale.... Și numai Eu știam când una era necesară pentru cealaltă, și știam, de asemenea, cât timp aveau nevoie creaturile vii mai mari, de la animale până la preadamiți, pentru ca substanțele sufletești întrupate în ele să se maturizeze. Și astfel am știut și când a venit timpul ca ființa spirituală să-și adune particulele individuale pentru a se întrupa ca "suflet" în forma finală. Și astfel am prezentat din nou o operă de creație.... ființa umană, care este creată cu atâta măiestrie încât maturizarea până la perfecțiunea finală este posibilă în această formă exterioară. Și această creație a ființei umane a avut loc, de asemenea, în urmă cu timpuri nesfârșite, pe care voi, oamenii, nu le puteți constata, deoarece conceptul vostru de timp este încă limitat, dar lucrarea Mea de întoarcere durează deja veacuri întregi și, deși au trecut timpuri veșnice înainte de ființa umană, înainte ca Pământul să fie atât de avansat cu toate lucrările sale de creație..., că ființa umană ar putea acum să intre în posesia lui în scopul maturizării sale finale, dar acest moment este de asemenea foarte îndepărtat, deoarece pe Pământ au loc mereu mari schimbări și transformări care fac imposibilă calcularea duratei existenței Pământului și a ființei umane. Cu toate acestea, un lucru este sigur: Voi, oamenii, nu veți putea înțelege bine planul Meu etern de mântuire decât atunci când voi înșivă veți fi atins gradul corespunzător de lumină...... Pentru că până atunci nu vă puteți imagina (voi înșivă) timpuri dincolo de gândirea voastră intelectuală pentru care se poate aplica termenul de "eternitate".... Și ceva trebuie să vi se facă ușor de înțeles în imagini, atâta timp cât spiritul vostru este încă netrezit.... Numai spiritul trezit va putea privi mai adânc, dar chiar și ultimele înțelepciuni îi vor fi de înțeles doar atunci când va fi intrat în împărăția luminii, când totul îi va putea fi revelat, pentru că atunci totul îi va fi de înțeles și lui....
Amin
Prevajalci