Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

POJEM ČASA IN PROSTORA ....

Pojem časa je uporaben (velja) le za nepopolno duhovno bitje, ki še vedno živi v omejenem razmišljanju in katero je zatorej prav tako vezano na čas in prostor, medtem, ko popolno duhovno bitje ne pozna omejitev, in so preteklost, sedanjost in prihodnost enak pojem, kajti bitje, ki je popolno, lahko vidi in doživi pretekle, sedanje in prihodnje dogodke ob istem času in je zatorej večno srečno, ker ne obstaja ničesar več, kar bi še lahko kdaj koli obremenjevalo bitje, ker bo vse razumljeno (prepoznano) v svojem namenu, ker je pomagalo bitju k popolnosti. Premagano je, torej mora pripadati preteklosti, in vendar je živo tudi v sedanjosti in vedno vidno v svojih učinkih.... pa vendar ni nikoli vezano na čas in prostor....

Biti sposoben to razumeti, je že znak bližajoče se popolnosti.... vendar še tako dolgo ni povsem razumljivo za človeka, vse dokler še živi na Zemlji, kajti tako dolgo on še ni popoln in je še ujet v času in prostoru. Pojmi večnosti so zatorej nerazumljivi za človeka; on si prav gotovo lahko predstavlja neskončno dolga obdobja časa, vendar jih ne more dojemati racionalno, prav tako kot si ne more predstavljati, da "čas" na koncu več ne bo obstajal (da bo čas »izklopljen«).... da on lahko živi in se prav tako giblje v preteklosti kot tudi v prihodnosti.... da je njemu vidno vse, kar se je kdaj koli zgodilo od večnosti. Potem bo on v bistvu prav tako vedel o "začetku" in to bo njemu postalo prav tako prisotno (navzoče), kot tudi uresničeni cilj vseh bitij, ki so izšla iz Boga in so se k Njemu ponovno vrnila.

Potem za bitje ne bo več nobenih omejitev, ker je zaradi svojega padca v brezno bitje povzročilo svoje lastne omejitve.... stanje teme se je začelo skupaj s prazninami (luknjami) v znanju, v spoznanju.... pomanjkanje Svetlobe je bilo začasne narave, ker se je situacija bitij spreminjala iz dobe v dobo.... In tako se je njihovo mesto bivanja prav tako vedno znova spreminjalo, kar naredi prostorsko omejitev razumljivo.... Čas in prostor sta značilnosti nepopolnega bitja, katero je posledično bilo omejeno v svoji aktivnosti ravno zato, ker je bilo nepopolno.... z drugimi besedami bilo je vezano na prostor in čas, ni bilo več svobodno kot takrat, ko je izšlo iz Boga....

Samo sebi je nadelo okove, oziroma jih pustilo nadeti Božjemu nasprotniku, in se je samo odločilo glede časa trajanja svojega ujetništva.... Samo sebe je naredilo odvisno od časa, vse dokler si ni resno prizadevalo pridobiti popolnosti.... Toda nekega dne bosta tudi čas in prostor premagana, nekega dne ti pojmi več ne bodo veljali, ker bo nekega dne popolnost (dovršenost) zagotovo dosežena....

In potem bitje ne bo moglo razumeti, da se je tako dolgo časa držalo na oddaljenosti od Boga, da je bilo na vse načine omejeno, in potem bo ono zopet sposobno razumeti, da je za Gospoda tisoč let kakor en dan (Psalm 90:4; 2. Petrov 3:8), ker za Njega čas ne obstaja, zatorej je tudi izraz "Bog je od večnosti" nesmiseln, ker On je vedno v sedanjosti, preteklost za Njega ne obstaja, On vidi prihodnje dogodke prav tako v sedanjosti, kakor pretekle.... On je bil in je, in bo vedno ostal Izvirno jedro, živahen Izvir Moči, Začetek in Konec.... On je bil in je, in ostaja brezčasno, neskončno (neomejeno) Bitje, Katerega nobeno od Njegovih ustvarjenih bitij nikoli ne bo sposobno dojeti.... In za Njega ne obstaja nobeden "prej" in "pozneje".... On je vedno v sedanjosti in ta sedanjost se večno ne bo končala....

In vsak pojem časa in prostora je vedno značilnost Njegovih nekoč odpadlih bitij, ki so si ustvarila svoje lastne "omejitve", s tem, ko so izkrivila svoj značaj.... katera so dovolila temu kar je popolno, da postane nepopolno, katera so sebe oblikovala v nekaj Bogu nasprotnega.... kar je obrnilo njihovo izvirno stanje v nasprotno.... in tako so uporniška bitja sama ustvarila zakon časa in prostora, v katerem vse z nepopolno naravo mora obstajati, ker se vse nepopolno giblje (nahaja) znotraj določenih omejitev....

Edino to kar je popolno, je neomejeno; vendar vse kar je predmet omejitev, je prav tako nepopolno, v skladu z zakonom od večnosti.... Bitje je izšlo iz Boga v popolnosti, in niti čas niti prostor nista obstajala za to bitje, in bilo je neskončno srečno. Vendar je njegov padec v brezno ustvaril omejitve v vsakem pogledu, ki bodo prenehale šele, ko bo bitje sebe oblikovalo nazaj v popolnost, v svojo izvirno naravo (značaj), v stanje v katerem je bilo nekoč ustvarjeno od Boga. AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Le concept de temps et d’espace

Le concept de temps vaut seulement pour le spirituel imparfait qui vit encore dans une limitation de la pensée et qui donc est aussi lié au temps et à l’espace, tandis que le spirituel parfait ne connaît aucune limitation, et passé, présent et futur sont le même concept, parce que l'être qui est parfait, peut contempler et vivre au même moment des événements passés, présents et futurs et donc il sera toujours bienheureux, parce qu'il n'existe plus rien qui peut charger l'être. Il reconnaîtra tout dans son opportunité, parce que cela a aidé l'être à arriver à la perfection. Il y est parvenu, cela devrait donc appartenir au passé mais c’est de toute façon vivant comme dans le présent et toujours visible dans son effet, mais non lié au temps et à l'espace. Comprendre cela, est déjà un signe que la perfection est proche, mais pour l'homme cela ne peut être saisi complètement tant qu’il se trouve encore sur la Terre, parce qu'alors il est encore imparfait, et alors le temps et l'espace le tiennent encore lié. Les concepts d'Éternité sont donc pour l'homme inévitables ; il peut certes s’imaginer des temps infiniment longs, mais il ne peut pas les saisir avec son entendement, comme il ne peut pas s'imaginer que le « temps » puisse parfois être exclu, qu'il peut vivre et se bouger dans le passé comme dans le futur, car tout ce qui se déroule dans l'Éternité est visible pour lui. Alors il saura qu’il y a eu un « début » mais celui-ci sera aussi présent comme aussi le but atteint par tout l'essentiel, qui a eu son Origine en Dieu et est de nouveau revenu à Lui. Il ne peut alors plus exister aucune limitation pour l'être, parce que l'être s’est lui-même créé une limitation au moyen de sa chute dans l'abîme. Il a initié l'état d'absence de Lumière, avant de se créer des lacunes dans le savoir, dans la connaissance, le manque de Lumière était limité dans le temps, parce que l'état de l'essentiel change selon l'époque. Et ainsi le lieu de séjour changeait toujours de nouveau, ce qui rend compréhensible une limitation de l'espace. Le temps et l’espace sont des marques de l'imparfait qui est donc maintenant limité dans son action, justement parce qu'il était imparfait, autrement dit : il était lié à l'espace et au temps, il n'était plus libre comme il était autrefois procédé de Dieu. Il s’était mis à lui-même des chaînes ou il se les est fait mettre par l'adversaire de Dieu et il a déterminé tout seul la durée de son état lié. Il s’est rendu tout seul dépendant du temps, tant qu’il ne tendait pas sérieusement à la perfection. Mais un jour le temps et l’espace seront dépassés, un jour ces concepts n’existeront plus, parce qu'un jour la perfection sera certainement atteinte. Et alors l'être ne pourra plus comprendre qu'il s’est tenu pendant autant de temps loin de Dieu, qu’il était de toute façon limité, et il pourra de nouveau comprendre que devant Dieu mille ans sont comme un jour, parce que pour lui il n’existe pas de temps, parce qu'alors le concept : Dieu de l'Éternité n’a pas de sens, parce qu'Il Est toujours dans le présent, pour lui il n’existe aucun passé, Il voit le futur vraiment comme dans le présent comme le passé. Il Était et Est et Restera toujours le Centre de l'Éternité, la Source de la Force qui propulse la Vie, le début et la Fin. Il Était, Est et Reste l'être sans temps, illimité, qu’aucun de Ses êtres ne pourra jamais sonder. Et pour Lui il n’existe aucun « Avant » ou bien « Après ». Il Est toujours dans le présent et celui-ci ne finit jamais dans l’éternité. Et chaque concept de temps et d’espace est toujours seulement le fait d’êtres autrefois tombés qui se sont créé à eux-mêmes une « limitation » au moyen de l'inversion de leur être, qui ont fait du parfait de l'imparfait, qui se sont formés eux-mêmes dans quelque chose d'opposé à Dieu, qui ont inversé leur état d’Ur dans le contraire. Et maintenant la loi du temps et de l'espace a été créée par le mort lui-même, dans lequel maintenant tout l'imparfait doit se bouger, parce que tout l'imparfait se trouve dans une certaine limitation. Seulement le parfait est illimité ; mais ce qui est soumis à une limitation, est aussi imparfait selon la Loi de l'Éternité. L'être est procédé parfait de Dieu, et pour cet être il n'existait ni temps ni espace, et il était bienheureux sans limites. Mais sa chute dans l'abîme a créé des limites qui peuvent être de nouveau éliminées lorsque l'être se sera retransformé dans la perfection, dans son être d’Ur, dans l'état dans lequel Dieu l'avait créé autrefois.

Amen

Prevajalci
Prevod: Jean-Marc Grillet