Medtem ko Sem Jaz hodil po Zemlji, se je zgodilo nedojemljivo; nepojmljivo, da se večno Božanstvo učloveči v nekem človeku, kateri pa se ni niti malo razlikoval od drugih ljudi, razen da je bila Njegova duša čista, ker je bila to duša od zgoraj, katera je oživela človeka Jezusa. Vendar pa je bil njegov telesni ovoj sestavljen iz enakih substanc, kakor pri tistem od drugih ljudi.... to so bili delci, kateri so ravno tako prepotovali preko stvarstva, kateri so bili na začetku njihovega razvoja in so bili zaradi tega še zelo nezreli.... V sebi pa so zakrili neko dušo, katera je bila od zgoraj; to pa ne pomeni, da je bilo zaradi tega telo nedotakljivo za duhove, kateri so Ga želeli skušati in kateri so Ga skušali v času Njegovega celotnega zemeljskega življenja.... Na tej Zemlji Sem hodil kot človek.... kar pomeni, da Sem Jaz vse doživljal (občutil) na človeški način; da Sem moral kot človek trpeti in se na človeški način boriti, da bi postal Gospodar nad vsemi skušnjavami Mojega telesa. V Meni se je zakrilo večno Božanstvo.... Pred tem pa Sem moral svoje telo toliko poduhoviti, da je ono skupaj z dušo težilo k večnemu Božjemu Duhu; da je ono hrepenelo po Njem in je zato izžarevalo polno Ljubezni do Očeta, Kateri pa Se je sedaj tudi lahko naselil v Meni, ker Ga je pritegnila Moja Ljubezen. Namreč jaz Sem bil poln Ljubezni do Tistega, iz Katerega je nekoč nastala Moja Ljubezen. In Moja duša je na Zemljo prinesla Ljubezen, ko se je iz kraljestva svetlobe spustila na Zemljo, da bi oživela človeško telo, katero naj bi postalo bivališče za Očeta večnosti.... Kateri se je utelesil v človeku Jezusu, da bi uresničil delo odrešenja za celotno človeštvo.... To učlovečenje Boga pa je največja skrivnost in bo to tudi ostala....
Z Mojim Duhom Sem izpolnil človeka oz. z Mojim Duhom Ljubezni Sem ga popolnoma obseval (prosvetlil), kakor sta Mi tudi telo in duša služila kot ovoj, ker se je telo pridružilo hrepenenju duše in se na ta način popolnoma poduhovilo tako, da Sem Jaz v vsej polnosti lahko prebival v človeku Jezusu; da sva bila On in Jaz eno (Janez 10:30) in da se je človek Jezus popolnoma deificiral preko Ljubezni, Katera Ga je izpolnjevala.... Ta Ljubezen pa Sem bil Jaz Sam.... Tako Sem torej lahko dejal, da Sem vzel človeško formo oz. tudi: človeška forma je bila samo zunanji ovoj, kateri je zakril Mene Osebno, da Sem tako lahko prebival med ljudmi, brez da bi oni ob pogledu na Mene Samega izginili. Ker ljudje niso mogli prenesti Mojega sevanja Ljubezni, je bil potreben ovoj, izza katerega Sem se lahko zakril pred tistimi, kateri so bili še daleč oddaljeni od Mene, kateri pa so vseeno prišli v Mojo bližino. Vendar pa je zunanji ovoj moral izpolniti poslanstvo: trpeti in umreti na Križu. To se je namreč lahko zgodilo samo preko človeka, ker Božanstvo ni moglo trpeti v Njem. Vendar pa je želelo odrešiti veliko krivdo, katera je obremenjevala celotno človeštvo in zaradi plačila katere Sem se Jaz spustil na Zemljo.... In človeško telo je uresničilo to delo poravnave (sprave, odkupnine), ker je Ljubezen.... Moja izvorna substanca.... njemu dala moč, katera je bila potrebna, da bi zdržal do konca. Preko tega se je človeški ovoj poduhovil v vsej njegovi substanci in se je lahko združil z dušo ter se po vstajenju dvignil na nebo, ker ni nič več zemeljskega obremenjevalo telo. Tako je na njem dosežen popoln proces dozorevanja.... kateri pa je zahteval ravno ta neizmerna trpljenja in muke, katere so bile pred njegovo smrtjo.
Jezusovo telo je moralo biti enako ustvarjeno kot pri drugih ljudeh. Jezus je moral za časa Svoje zemeljske poti zdržati borbo proti vsem napadom s strani Mojega nasprotnika.... On je moral za ljudi živeti primer življenja, katerega pa so morali tudi oni živeti kot resnični privrženci, da bi bili lahko (od)rešeni (zveličani). In tako se je moral On boriti z enakimi skušnjavami, katere so dane vsakemu človeku, da bi bila ljudem dana možnost, da tudi oni lahko osvojijo zmago nad nasprotnikom.... Ker da je Jezus imel izjemne darove oz. pooblastila Božanske narave (značaja), potem ljudem ne bi bilo mogoče stopiti na Njegovo pot, in človeška slabost, njihova nepopolnost bi vedno znova predstavljala prepreko na poti k Očetu, katera pa se je za vse ljudi začela preko Jezusove smrti na Križu.... katero je prenesel »človek«, kateri je preko Njegove Ljubezni z Mano postal eno.... Jaz Sem.... uresničil delo odrešenja. Jezus je bil človek; Njegova duša je bila od zgoraj, iz kraljestva svetlobe, in On je bil izpolnjen z Mojim Duhom.... Jaz Sem bil v Njem, ker v Njem ni bilo ničesar nečistega, kar bi Mi preprečevalo nastanitev. In tako je bil On Jaz in Jaz Sem bil On.... midva nisva bila dva, temveč eno. In kdor je enkrat sposoben v kraljestvu svetlobe gledati Jezusa Kristusa, ta bo na štiri oči videl Mene, Kateri Sem v Jezusu Kristusu vam ljudem in vsem bitjem v duhovnem svetu postal vidni Bog.... Kateri Sem vas (od)rešil vaše krivde greha, da Me vi tako lahko gledate na štiri oči.
AMEN
PrevajalciCuando caminaba por la Tierra sucedió lo impensable, lo incomprensible: la Deidad Eterna Se manifestó en un ser humano, Que no se diferenciaba en nada de los demás seres humanos, sólo que Su alma era pura porque era un alma de lo alto que vivificaba al hombre Jesús. Pero su caparazón carnal consistía de la mismas sustancias que las de otros seres humanos.... También eran partículas que habían pasado por la creación y estaban en el comienzo de su desarrollo y, por lo tanto, todavía eran muy inmaduras.... pero daban cobijo a una alma que era de arriba, pero eso no quiere decir que el cuerpo fuera por tanto intocable pero los espíritus que querían tentarlo y lo han tentado durante toda Su vida terrenal....
Caminé por esta Tierra como ser humano.... Esto significaba que sentía todo humanamente, que tenía que sufrir como ser humano y tenía que luchar humanamente para vencer todas las tentaciones en Mi cuerpo. La Deidad Eterna estaba escondida en Mí.... Pero tuve que haber espiritualizado previamente Mi cuerpo a tal punto que buscó al Eterno Dios Espíritu junto con el alma, que Lo anhelo y así resplandeció llena de amor por el Padre, Quien, por lo tanto, ahora también podría residir en Mí porque Mi amor Lo atrajo.
Porque estaba lleno de amor por Aquel de Quien Mi alma había emanado una vez, y Mi alma trajo consigo este amor a la Tierra cuando descendió del reino de la luz a la Tierra para vivificar el cuerpo humano, que se convertiría en residencia para el Padre desde la eternidad.... Que Se encarnó en el ser humano Jesús para realizar la obra de Redención para toda la humanidad.... Esta encarnación de Dios como ser humano es el misterio más grande y así seguirá siendo....
Con Mi Espíritu llené a un ser humano, es decir, irradié Mi Espíritu de amor a través de él completamente, y el cuerpo y el alma se convirtieron para Mi en un caparazón, porque el cuerpo se unió al deseo del alma y así se espiritualizó por completo, de modo que Yo podía residir en toda plenitud en el hombre Jesús, que Él y Yo éramos Uno, que el hombre Jesús Se deificaba completamente a través del amor que Lo llenaba.... Y este Amor era Yo Mismo....
Entones Yo verdaderamente podía decir que tomé forma humana, o también: la forma humana era sólo el caparazón exterior que Me ocultaba, para poder habitar entre la humanidad sin que ésta desapareciera al verme. Porque los humanos no habrían podido soportar Mi radiación de amor; necesitaba un caparazón detrás de lo cual podía esconderse frente a aquellos que todavía estaban muy lejos de Mí y que, sin embargo, se acercaban a Mí.
Pero el caparazón exterior tuvo que cumplir una misión; sufrir y morir en la cruz, porque esto sólo podía suceder a través de un ser humano, porque la Deidad en él no podía sufrir, pero quería expiar la gran culpa que pesaba sobre toda la humanidad, y para pagar esa deuda descendí a la Tierra.... Y el cuerpo humano realizó la obra de expiación por que el amor.... Mi sustancia original.... le dio la fuerza necesaria para resistir hasta el fin.
Como resultado, el caparazón humano se espiritualizó en todas sus sustancias y pudo unirse con el alma y ascender al cielo después de la resurrección, porque ya nada terrenal pesaba sobre el cuerpo y en él se completó completamente el proceso de maduración.... lo que también requería esos tormentos y penurias inconmensurables que precedieron a su muerte.
Pero el cuerpo de Jesús tuvo que ser creado igual que los demás seres humanos, durante Su camino terrenal tuvo que resistir la lucha contra todos los desafíos por parte de Mi oponente.... Tenía que mostrarle a Sus semejantes la vida que ellos, como verdaderos seguidores, debían llevar para poder ser redimidos. Y por eso tenía que luchar con las mismas tentaciones que tiene todo ser humano, así fuera posible que los hombres alcanzaran la victoria sobre sus oponentes....
Porque si Jesús hubiera sido extraordinariamente dotado de capacidades o ventajas de naturaleza divina, entonces no sería posible que los humanos débiles Le sucedieron a Él, y una y otra vez la debilidad de los humanos, su insuficiencia, representaría un obstáculo en el camino al Padre, que fue iniciado por todos los seres humanos por la muerte de Jesús en la cruz.... que sufrió un “ser humano” Que se había hecho Uno Conmigo por Su amor, es decir, el Amor.... Yo Mismo.... logré la obra de la Redención.
Jesús era un ser humano, Su alma vino de lo alto del reino de la luz y estaba lleno de Mi Espíritu.... Yo Mismo estaba en Él porque nada inmundo Me impedía permanecer en Él. Y así Él era Yo, y Yo era Él.... no éramos dos, sino Uno, y él que será capaz de ver a Jesucristo un día en el reino de la luz, Me verá a Mí cara a cara, Que Yo en Jesucristo Me he convertido en un Dios visible para todos los seres humanos y todos los seres en el reino espiritual.... Yo os redimí de vuestros pecados para que podáis verme cara a cara....
amén
Prevajalci