In vsi se lahko veselite, kajti Gospod je vstal od mrtvih....
Tako se je zvenelo v kraljestvu duhov in tudi pri Mojih, ki sem se jim prikazal tretji dan, ko sem zapustil grob in se pokazal svojim učencem.... V njihova srca je bila vstopila globoka žalost, saj so izgubili tisto, kar je bil njihov edini življenjski cilj v času, ki so ga preživeli z Menoj na zemlji. Verjeli so, da so Me s smrtjo za vedno izgubili, saj niso in niso mogli verjeti, da bom vstal od mrtvih, čeprav sem jih o tem že prej obvestil. Učenci so bili na ta način še vedno vezani na zemljo in realnost zemeljskega sveta jih je ohromila, zajela sta jih tolikšen strah in žalost, da sem jih hotel potolažiti in okrepiti, zato sem se jim po svojem vstajenju prikazal.... dal sem jim nalogo, da gredo v svet in Me oznanjajo, to je, da širijo Moj božanski nauk ljubezni in obveščajo ljudi o dejanju odrešenja, ki sem ga izvršil za vse človeštvo.... Toda, da bi lahko opravili to nalogo, so morali biti popolnoma prepričani o resničnosti svojega oznanjevanja.... Dejanje odrešenja je vključevalo tudi Moje vstajenje, ki je bilo končna krona dela odrešenja, da bi ljudje izvedeli, da sem premagal smrt, in da ni potrebno nikoli več doživeti smrt nikomur, ki mi sledi, ki želi prejeti blagoslov Mojega odrešenjskega dejanja in tako živeti življenje, kakršno sem Jaz živel na zemlji. Zato se mu ne bo treba več bati smrti, saj sem premagal smrt in s tem tudi tistega, ki jo je prinesel na svet. In zato se je Moje vstajenje zgodilo vidno pred ljudmi, to pomeni, da sem se lahko vidno prikazal samo tistim, ki so zaradi svoje zrelosti lahko videli duhovne stvari, ker je bilo Moje telo duhovno; ni bilo telo iz mesa, zato je bilo vidno samo tistim, ki so že imeli duhovni vid in katerim sem zato tudi Jaz oznanil Svoje vstajenje.
Dejstvo, da je bil Moj grob prazen je zagotovo presenetilo tudi druge ljudi, vendar so vsi iskali druge razlage kot to, da sem vstal od mrtvih.... In ta nauk bo preprosto vedno zahteval 'vero', ki pa si jo lahko pridobijo vsi ljudje, ki prostovoljno stopijo pod Moj križ, če želijo pripadati tistim, za katere sem na križu umrl najbolj bridke smrti. Vera Vame in Moje odrešenjsko dejanje hkrati vključuje vero v Moje vstajenje, saj ima duša, ki je bila odrešena z Mojo krvjo, že notranjo gotovost neuničljivega življenja.... Učenci še niso bili prežeti z Mojim duhom, po Mojem križanju so bili še vedno v temi, saj jim strah ni dopuščal svetlobe. Tako sem jim pomagal s svojo vidno podobo, ki pa jih je nato tako močno prepričala in jih tako razveselila in osrečila, da so zdaj mislili, da bodo zlahka opravili svoje poslanstvo, in so se s povečano močjo hoteli zavzeti za oznanjevanje Mojega nauka in Mojega križanja ter Mojega vstajenja.
V dneh po Mojem vstajenju sem lahko svojim učencem posredoval takojšnjo moč, saj je odrešenje njihovih duš napredovalo in so se že lahko osvobodili svojega prejšnjega gospodarja, nato pa so brez pomislekov nadaljevali svoje pridigarsko delo, saj so vedeli, da ne morejo več umreti oziroma da lahko umre le njihovo telo, da pa bodo oni še naprej živeli v Mojem kraljestvu, in tako je smrt zdaj tudi zanje izgubila svoje želo.... Zato je bilo dejanje vstajenja bolj ali manj najprej pomoč za Moje lastne, ki sem jih pustil v največji psihološki stiski, ker njihova vera še vedno ni dosegla potrebne trdnosti za njihovo nalogo širjenja Moje besede po svetu... Toda morali so govoriti v Mojem imenu, zato so morali imeti tudi prepričano vero, ki je zahtevala le njihovo popolno odrešenje, so pa vsi Moji učenci to vero neizpodbitno imeli, tako da so lahko bili resnično predani oznanjevalci Mojega nauka, ko se je začelo njihovo poslanstvo....
Amen
PrevajalciȘi puteți să vă bucurați cu toții, căci Domnul a înviat din morți.... Așa a răsunat pe tărâmul spiritelor, precum și printre ai Mei, cărora le-am apărut în a treia zi, când am părăsit mormântul și M-am arătat discipolilor Mei.... O melancolie profundă intrase în inimile lor, căci pierduseră ceea ce fusese toată mulțumirea lor în timpul cât umblaseră cu Mine pe Pământ. Mă pierduseră, așa cum credeau, pentru totdeauna în fața morții, căci nu voiau și nu puteau să creadă că voi învia din morți, deși le atrăsesem anterior atenția asupra acestui lucru. Ucenicii erau încă la fel de legați de pământ și realitatea lumii pământești îi deziluzionase, iar frica și durerea îi cuprinseseră în așa măsură încât am vrut să-i mângâi și să-i întăresc și de aceea le-am apărut după Învierea Mea.... le dădusem misiunea de a merge în lume și de a Mă proclama, adică de a răspândi învățătura Mea divină de iubire și de a informa oamenii despre actul de mântuire pe care l-am înfăptuit pentru toți oamenii.... Dar, pentru a îndeplini această misiune, ei trebuiau să fie pe deplin convinși de adevărul a ceea ce urmau să proclame.... Iar Învierea Mea făcea și ea parte din actul de Mântuire, care nu făcea decât să încununeze actul de Mântuire, căci oamenii trebuiau să experimenteze că Eu am învins moartea, că nu mai trebuie să existe niciodată moarte pentru oricine Mă urmează, care vrea să intre în binecuvântarea actului Meu de Mântuire și trăiește astfel o viață așa cum am trăit Eu pe Pământ. Prin urmare, acesta nu mai trebuie să se teamă de moarte, deoarece Eu am învins moartea și astfel și pe cel care o adusese în lume. Și de aceea, Învierea Mea a avut loc în mod vizibil pentru oameni, adică Eu nu puteam să apar în mod vizibil decât celor al căror grad de maturitate le permitea să vadă lucrurile spirituale, căci trupul Meu era spiritual, nu mai era trupul de carne, care, prin urmare, nu putea fi vizibil decât pentru cei care posedau deja vederea spirituală și cărora, prin urmare, le anunțasem și Învierea Mea. Faptul că mormântul Meu era gol i-a uimit, cu siguranță, și pe ceilalți oameni, dar toți căutau alte explicații decât aceea că am înviat din morți.... Iar această învățătură va necesita întotdeauna "credință", pe care, totuși, toți oamenii o pot dobândi dacă vin de bunăvoie la crucea Mea, dacă vor să aparțină celor pentru care am murit pe cruce cu cea mai amară moarte. Credința în Mine și în actul Meu al Mântuirii include simultan și credința în învierea Mea, pentru că un suflet răscumpărat prin sângele Meu are deja în sine și certitudinea unei vieți indestructibile.... Ucenicii nu erau încă pătrunși de duhul Meu, era încă întuneric în ei după răstignirea Mea, pentru că frica din ei, care era umană, nu permitea lumina. Iar Eu le-am venit în ajutor prin apariția Mea vizibilă, care însă atunci i-a convins și ea în mod copleșitor și i-a făcut fericiți și veseli astfel încât misiunea lor părea acum ușor de îndeplinit și ei doreau acum să lucreze cu putere sporită pentru vestirea învățăturii Mele și a răstignirii Mele împreună cu învierea Mea. În zilele de după învierea Mea, am putut să le transmit imediat putere discipolilor Mei, deoarece răscumpărarea acestor suflete avusese loc acum și ei erau deja capabili să se elibereze de stăpânirea lor anterioară, și atunci și-au reluat slujba de predicare fără teamă, deoarece știau că nu mai puteau să moară sau doar să moară în trup, ci că vor continua să trăiască în Împărăția Mea, și astfel moartea își pierduse acum teroarea și pentru ei.... Prin urmare, actul învierii a fost, ca să zic așa, doar un ajutor pentru ai Mei pe care îi lăsasem în urmă în cele mai mari greutăți spirituale, deoarece credința lor nu avea încă fermitatea necesară pentru misiunea lor de a duce Cuvântul Meu în lume.... Dar ei trebuiau să vorbească în locul Meu și, prin urmare, trebuiau să aibă și ei acum această credință convinsă, care necesita doar răscumpărarea lor deplină, dar care era atunci prezentă în mod irefutabil și în toți discipolii Mei, pentru ca ei să poată fi cu adevărat răspânditori fideli ai învățăturii Mele atunci când începea misiunea lor....
Amin
Prevajalci