Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

SVOBODNA VOLJA JE POVZROČILA ODPADNIŠTVO .... DEIFIKACIJA ....

Iz Mene izhaja le popolnost.... ker sta najgloblja Ljubezen in najvišja Modrost ustvarili vse, in Moji moči ni bilo nič nemogoče. Torej sem tudi Jaz lahko ustvarjal iz sebe Samega bitja najvišje popolnosti, katera so kot Moje podobe osrečevale Mene Samega. Bila so ustvarjena kot miniature Mene Samega, in zelo Sem bil srečen, dovoliti tem Mojim stvaritvam ustvarjati in delati v obilici Svetlobe in Moči, da bi jim prav tako podaril enako zadovoljstvo, da bi uživali v njihovih ustvarjenih delih.

Torej so bila vsa bitja prežeta s potrebno ustvarjalno Močjo, katera jih je prav tako usposobila za ustvarjalno aktivnost. Vendar pa so ona bila le "izvrševalci Moje volje", ker z močjo Ljubezni, ki je tekla k njim, je bitja prav tako napolnjevala tudi Moja volja, zatorej bi oni vedno ostali le Moje "stvaritve", če jih Jaz ne bi eksternaliziral kot popolnoma svobodna bitja s svobodno voljo, katero so bili sposobni razviti v katerokoli smer. Le to bi jih naredilo najvišje popolne, toda tudi omogočilo, da izgubijo svojo popolnost....

Vse dokler so bili vodeni z Mojo voljo, oni nikoli ne bi izgubili svojega stanja popolnosti, vendar pa jim je svobodna volja zagotovila to možnost, prav tako pa je po drugi strani ona omogočila popolno deifikacijo "ustvarjenih" bitij.... tako, da so oni kakor Otroci lahko sodelovali v Moji aktivnosti in ustvarjanju s svojo lastno svobodno voljo, pa vendar z Menoj v popolni harmoniji z Mojo voljo. Šele potem bi bil dosežen najvišji cilj, katerega Sem imel v mislih, ko Sem ustvaril bitja v Svoji Ljubezni in Svoji moči.... Ker potem bitje več ne more izgubiti svoje popolnosti in ga lahko opišemo kot neomejeno blaženo.

Vendar pa bi to bilo mogoče za vsako bitje, ker ni bilo razloga, da se obrne od Mene, ko je uporabilo svojo svobodno voljo. Bilo je popolno in je moralo le uporabiti svojo voljo, da ostane v tej popolnosti.... Razlaga, da je ono postalo nepopolno in padlo, je bilo zaradi njegovega zavedanja Moči in Svetlobe, ker je ono (bitje) želelo sebi samemu dokazati, da je polno Svetlobe in Moči. In s tem je napačno presodilo Mojo Ljubezen, katera je podarila povsem nesebično bitju vse, da bi ga osrečila. Samo ena edina arogantna-ošabna misel je bila dovolj, da zamrači (kot takrat, ko oblak zakrije sonce) Svetlobo spoznanja, in njej je sledilo vedno več napačnih misli, katere so obrnile njegovo voljo v napačno smer, saj je bila ta svobodna.

Vam ljudem je težko razumljivo, kako je mogoče, da lahko popolno bitje pade.... ker popolnost vedno pomeni tudi Svetlobo, to je popolno spoznanje (razumevanje).... Vendar pa je ravno zavedanje o njegovi obilni moči bitje nagnalo, da upošteva Moč znotraj v sebi bolj kot Svetlobo, in obilje Moči ga je zlahka naredilo, da postane aroganten-vzvišen (ošaben), kar je takoj zatemnilo Svetlobo. Bitje je bilo sposobno neprestano eksternalizirati nove stvaritve kakor Jaz in je začelo izpodrivati Mene kot prvotni izvor Moči.... Ono več ni hotelo priznati svojega odnosa odvisnosti od Mene in, ko je enkrat sprejelo to idejo, je prav tako izgubilo pregled strašnih posledic te svoje smeri volje.

Eno svobodno, iz Mene eksternalizirano bitje je prav tako moralo imeti to svobodo, da lahko spremeni svoj značaj.... kajti popolnost za bitje ne sme pomeniti stanja prisile, sicer se prav zares ne bi moglo imenovati Moja podoba. Toda to svobodo lastne preobrazbe bo bitje tudi za vedno obdržalo, in zato lahko tudi zaradi svojega svobodno izbranega in ustvarjenega stanja nepopolnosti ponovno doseže najvišjo popolnost in pri tem doseže Moj zastavljeni cilj: da postane in tudi za večno ostane Moj otrok.

Jaz ne bi bil nikoli sposoben ustvariti takšne "Otroke" za Sebe Samega, ker Božanska značilnost, svobodna volja mora postati aktivna sama od sebe.... tako, da živa stvaritev v svoji popolnosti, ki ji je podarjena od Mene, želi v svobodni volji tudi ostati (popolna), ali pa.... če ni opravila tega izpita volje.... mora sama sebi ponovno pridobiti stopnjo popolnosti, katero je nekoč izgubila v svobodni volji.... Kdor lahko dojame to skrivnost, bo prav tako razumel Moj večni načrt Odrešitve in on bo vedel, da sta lahko le neskončna Ljubezen in Modrost izoblikovali takšen načrt, ker Jaz za Svoja ustvarjena bitja želim pripraviti usodo, ki predstavlja najvišjo blaženost (srečo) za večno.... In Moja Ljubezen, Modrost in Moč bodo sledile temu cilju tako dolgo, vse dokler on ne bo dosežen, dokler vsa duhovna bitja, ki so izšla iz Mene, ne morejo ustvarjati in delati ob Meni v najvišji blaženosti, kot je Moj načrt od večnosti. AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Freier Wille Anlaß des Abfalls.... Vergöttlichung....

Aus Mir ging nur Vollkommenes hervor.... denn tiefste Liebe und höchste Weisheit ließ alles erstehen, und Meiner Macht war nichts unmöglich. Also konnte Ich auch aus Mir heraus Wesen erstehen lassen in höchster Vollkommenheit, die als Meine Ebenbilder Mich Selbst erfreuten. Sie waren geschaffen als Miniaturen Meiner Selbst, und es war Mir Selbst höchste Beglückung, diese Meine geschaffenen Werke in Licht- und Kraftfülle schaffen und wirken zu lassen, um auch ihnen wieder die gleiche Beglückung zu schenken, an den geschaffenen Werken sich erfreuen zu können. Alle Wesen also durchströmte die zum Erschaffen nötige Kraft und befähigte sie gleichfalls zu schöpferischer Tätigkeit. Aber sie waren gleichsam nur "Ausführende Meines Willens", weil mit der ihnen zuströmenden Liebekraft auch Mein Wille jene Wesen erfüllte, sie also immer nur Meine "Geschöpfe" geblieben wären, wenn Ich sie nicht völlig frei aus Mir hinausgestellt hätte, mit freiem Willen, den sie also nach jeder Richtung hin entfalten konnten. Nun erst konnten sie als höchst-vollkommen gelten, aber auch nun ihre Vollkommenheit verlieren.... Solange Mein Wille sie bestimmte, hätten sie niemals ihren Vollkommenheitszustand verloren, der freie Wille aber gab dazu die Möglichkeit, wie er aber auch andererseits die volle Vergöttlichung der "geschaffenen" Wesen möglich machte.... daß sie sich, Kindern gleich, an Meinem Wirken und Gestalten beteiligen konnten frei aus sich heraus und doch mit Mir und Meinem Willen völlig übereinstimmend. Nun erst ist das höchste Ziel erreicht, das Ich erstrebte, als Ich Wesen erschuf in Meiner Liebe und Meiner Macht.... Denn nun kann das Wesen seine Vollkommenheit nicht mehr verlieren, und es ist unbegrenzt selig zu nennen. Es wäre dies aber jedem Wesen möglich gewesen, denn nichts gab Anlaß dazu, sich von Mir abzuwenden, als es seinen freien Willen gebrauchen konnte. Es war vollkommen, und es brauchte nur zu wollen, in dieser Vollkommenheit zu verbleiben.... Daß es unvollkommen wurde und fiel, war in seinem Kraft- und Lichtbewußtsein zu erklären, denn es wollte sich selbst beweisen als licht- und kraftvoll. Und es verkannte somit Meine Liebe, die das Wesen völlig selbstlos beschenkte, um es selig zu machen. Ein einziger überheblicher Gedanke trübte schon das Licht der Erkenntnis, und es folgten stets mehr verkehrte Gedanken, die sein Wille verkehrt richtete, weil dieser frei war. Es ist euch Menschen schwer verständlich zu machen, daß es für ein vollkommenes Wesen überhaupt möglich war, zu fallen.... weil Vollkommenheit auch immer Licht, d.h. vollste Erkenntnis, bedeutet.... Aber gerade das Bewußtsein, im Übermaß kraftvoll zu sein, ließ das Wesen mehr der Kraft in sich gedenken als des Lichtes, und die Kraftfülle ließ es leicht überheblich werden, wodurch sofort das Licht getrübt wurde. Das Wesen war fähig, ständig Neuschöpfungen aus sich herauszustellen gleich Mir, und es begann, Mich Selbst, als Urquell der Kraft, aus seinen Gedanken zu verdrängen.... Es wollte das Abhängigkeitsverhältnis von Mir nicht mehr anerkennen, und als es einmal diesen Gedanken gefaßt hatte, verlor es auch den Überblick über die entsetzlichen Folgen dieser seiner Willensrichtung. Ein frei aus Mir herausgestelltes Wesen mußte aber auch diese Freiheit haben, sich selbst in seinem Wesen wandeln zu können.... denn die Vollkommenheit durfte nicht für das Wesen einen Zwangszustand bedeuten, ansonsten es wahrlich nicht Mein Ebenbild hätte genannt werden können. Aber diese Freiheit der Selbstumwandlung wird das Wesen auch immer behalten, und darum kann es auch in der sich frei gewählten und geschaffenen Unvollkommenheit wieder zur höchsten Vollkommenheit gelangen, um dann das von Mir angestrebte Ziel erreicht zu haben, daß es Mein Kind geworden ist und auch ewig bleiben wird. Niemals hätte Ich Mir solche "Kinder" schaffen können, weil das göttliche Merkmal, der freie Wille, selbst tätig werden muß.... daß also das Geschöpf in der von Mir ihm geschenkten Vollkommenheit im freien Willen auch verbleiben wollte oder.... wenn es diese Willenserprobung nicht bestand.... sich selbst wieder den Vollkommenheitsgrad erwerben muß, den es einst im freien Willen dahingab.... Wer dieses Mysterium erfaßt, der wird auch Meinen ewigen Heilsplan begreifen, und er wird wissen, daß nur die unendliche Liebe und Weisheit einen solchen Plan entwerfen konnte, weil Ich den von Mir geschaffenen Wesen ein Los bereiten will, das höchste Glückseligkeit bedeutet auf ewig.... Und Meine Liebe, Weisheit und Macht wird so lange dieses Ziel verfolgen, bis es erreicht ist, bis alles aus Mir hervor-gegangene Wesenhafte in höchster Seligkeit Mir zur Seite schaffen und wirken kann, wie es Mein Plan ist von Ewigkeit....

Amen

Prevajalci
This is an original publication by Bertha Dudde