Nisem Jaz tisti Kateri obsoja človeštvo in potiska duše v temo, temveč si oni sami prizadevajo proti breznu, oni sami se (be) obsodijo skozi svoj način življenja, ki omogoča Princu teme, da jih obsede (okupira) in potegne navzdol na svoje območje. Jaz Sem Bog Ljubezni (1. Janezova 4:8, 16) in Meni je žal vseh teh duš, saj je Moje načelo dati zadovoljstvo (srečo) vsemu, kar je nekoč izšlo iz Mene. Jaz vidim njihovo stisko, Jaz vidim njihovo obžalovanja vredno stanje in bi želel pomagati vsem njim; vendar vse dokler oni ne želijo vedeti za Mene, vse dokler oni ne želijo sprejeti Moje pomoči, jih bo Moj nasprotnik držal trdno pod svojo kontrolo, ker mu njihova volja daje pooblastilo, da to napravi, ravno tako kot bi njihova nasprotna volja pooblastila Mene, da jim pomagam dvigniti se v višje sfere.
Jaz ne želim kriviti za greh nobenega človeka, čeprav moram Jaz kot Bog pravičnosti zahtevati odškodnino-poravnavo. Vendar pa je Moja usmiljena Ljubezen ustvarila možnost za vse grešnike, da se osvobodijo svoje krivde greha, Moja usmiljena Ljubezen je vzela krivdo greha vsakogar na sebe in plačala odkupnino skozi žrtveno smrt na Križu.... Pa vendar je svobodno prepuščeno vsaki duši, da se z njo okoristi, ker je ona od Mene prejela svobodno voljo, katere Jaz nikoli ne bom prekršil.
Toda svobodna volja je ta, katera bo, če je napačno usmerjena, njih pahnila v prekletstvo; v stanje, ki je tako polno agonije, ki je enako najbolj strašnemu ujetništvu in za katerega ona (duša) verjame, da ji je bilo naloženo od Mene, in Me ima s tem za maščevalnega Boga, Kateri kaznuje, Kateri jo je pahnil v temo....
Duša si sama ustvarja svojo usodo, ker kakšna je ona in kje je ona, je stanje, za katerim si je prizadevala v svobodni volji, katero se lahko spremeni le skozi njeno lastno svobodno voljo, vendar katero bo prav tako takoj izboljšano, če duša usmeri svoje misli k Meni. Moja Ljubezen zajema vsako dušo in ji pomaga dvigniti se, če si ona želi prizadevati k vzponu, torej k Meni. Jaz Sem prav zares Bog pravičnosti, vendar to kar zahtevam v zameno, je sprava za krivdo greha nekdanjega uporništva proti Meni, je le priznanje Mojega dejanja Odrešitve in s tem priznanje Jezusa Kristusa kot Božjega Sina....
Ravno tako kot se je duhovno (duhovna bitja) nekoč odvrnilo od Mene in padlo, se mora ono ponovno obrniti k Meni v Jezusu Kristusu, da bi se vzpelo v višje sfere.... Jaz zahtevam le priznavanje Njegovega Božanstva, ker bom Jaz Osebno potem priznan, ker sem Jaz Sam Sebe utelesil v človeku Jezusu na Zemlji, da bi ljudem, ki so nekoč kot duhovna bitja odpadli od Mene olajšal, da bi popravili (odkupili) njihov nekdanji greh....
Ljudje so daleč odmaknjeni od Boga, oni so duhovna bitja, katera so Me zapustila zaradi svoje lastne volje; Nisem Jaz tisti, Kateri Sem obsodil ta duhovna bitja, temveč so oni stremeli v brezno s svojo lastno svobodno voljo, iz katerega bi jih Jaz želel ponovno dvigniti, vendar pa jih proti njihovi svobodni volji Jaz ne morem prestaviti v drugo sfero; Jaz Sem bil in bom vedno ostal Bog Ljubezni, celo Moja Pravičnost bo presežena s strani Moje usmiljene Ljubezni, katera je iskala način, da bi zadovoljila Mojo pravico, a je vendar pomagala živim stvaritvam (bitjem) tako, da bi se Mu oni lahko ponovno približali, če bi imeli voljo to narediti.
In Moja Ljubezen si bo vedno prizadevala odkupiti iz brezna duše, katere so se same izgubile; Moja Ljubezen bo večno nudila svojo roko pomoči, ki mora biti le prijeta, da bi se lahko izognili breznu, ker Jaz nisem Bog, Kateri kaznuje, Kateri obsoja, Jaz Sem Bog Ljubezni in usmiljenja, Kateri večno želi le osrečiti to, kar je nekoč izšlo iz Njegove Ljubezni. AMEN
PrevajalciNão condeno as pessoas e empurro as almas para as trevas, mas elas próprias lutam para o abismo, pronunciam o seu próprio julgamento através do seu modo de vida, que é tal que o príncipe das trevas pode tomar posse delas e arrastá-las para o seu domínio. Sou um Deus de amor e todas estas almas Me levam porque o Meu princípio é fazer tudo feliz que uma vez saiu de Mim. Vejo as suas dificuldades, vejo o seu estado deplorável e gostaria de os ajudar a todos; no entanto, desde que se afastem de Mim, desde que não estejam dispostos a deixar-Me ajudá-los, o Meu adversário mantém um firme controlo sobre eles, pois a sua vontade dá-lhe o direito de o fazer, mas tal como o contrário também Me daria o direito de os ajudar a subir. Não tenho a culpa do pecado contra nenhum ser humano, mesmo que eu, como Deus de justiça, deva exigir uma compensação, uma expiação. No entanto, o Meu amor misericordioso criou a possibilidade de todos os pecadores serem libertados da sua culpa de pecado, o Meu amor misericordioso tomou sobre si a culpa do pecado de todos e pagou o resgate através da morte sacrificial na cruz.... E no entanto, cada alma permanece livre para fazer uso dela, porque eu dei-lhe livre arbítrio que nunca tocarei. Mas é o livre arbítrio que, se for mal dirigido, mergulha-o na condenação, num estado tão agonizante que se iguala à mais terrível prisão, e que acredita ter-lhe sido imposta por Mim e, portanto, considera-me um Deus vingador e castigador que o lançou na escuridão.... A alma cria o seu próprio destino, pelo que é e onde é um estado pelo qual se esforça de livre vontade, que só pode ser mudado por vontade própria mas que também será imediatamente melhorado se a alma virar os seus pensamentos para Mim. O meu amor agarra cada alma e ajuda-a a ascender se quiser lutar para cima, ou seja, para Mim. Sou de facto um Deus de justiça, mas o que exijo em troca, como compensação pela culpa de pecado da anterior rebelião contra Mim, é apenas o reconhecimento do Meu acto de Salvação, portanto o reconhecimento de Jesus Cristo como Filho de Deus.... Tal como o espiritual uma vez se afastou de Mim e caiu, assim voltar-se-á novamente para Mim em Jesus Cristo a fim de ascender.... Só exijo o reconhecimento da Sua divindade porque Eu mesmo serei reconhecido, Que encarnei na terra no ser humano Jesus, a fim de facilitar às pessoas, a substância espiritual que outrora se afastou de Mim, a compensação do antigo pecado.... As pessoas estão distantes de Deus, as pessoas são substâncias espirituais que se afastaram voluntariamente de Mim; não condenei esta substância espiritual, mas ela esforçou-se de livre vontade em direcção ao abismo do qual eu gostaria de a ir buscar de novo, mas não posso transferi-la para outra esfera contra a sua livre vontade: Eu fui e continuo eternamente o Deus do amor, e até a Minha justiça é ultrapassada pelo Meu amor misericordioso, que procurou uma forma de satisfazer a justiça e ainda assim acomodar as criaturas para que pudessem aproximar-se Dele novamente se tivessem a vontade de o fazer. E o Meu amor esforçar-se-á eternamente para redimir as almas do abismo que se perderam; o Meu amor estenderá eternamente a sua mão amiga que só precisa de ser agarrada para poder escapar do abismo, pois Eu não sou um Deus punidor, não condenador, Eu sou um Deus de amor e misericórdia que só quer fazer eternamente feliz o que uma vez emergiu do Seu amor...._>Ámen
Prevajalci