Jesti kruh in piti vino je znamenje kaj morate storiti, da postanete blaženi... Morate uživati kruh in vino, to je, morate nahraniti svojo dušo, tako da pogoltnete nebeški kruh z njegovo močjo, sprejmete Mojo besedo in črpate moč iz nje, torej hranite vašo dušo s hrano, ki vam jo Moja ljubezen ponuja od zgoraj. Zato vam želim pojasniti, da duša potrebuje toliko hrane kot telo in da se mora hraniti tako kot telo, z uživanjem kruha in vina. Vendar uživanje hrane za dušo nikoli ni odvisno od zunanjega uživanja kruha in vina... Bila je samo primerjava, namenjena ponazoritvi Mojim učencem, kaj potrebujejo in kaj bi morali ponuditi sočloveku, da bi dosegli blaženost. To velja le za življenje duše in dejstvo, da duša ne potrebuje fizičnega kruha in fizičnega vina, je povsem očitno. Zato sem vedno imel v mislih samo vaše duhovno življenje, želel sem samo zagotoviti vaše duhovno življenje in zato ne bom zahteval zunanjih formalnosti, kjer se namesto tega, po pravici povedano, išče hrana za dušo. Vaša lakota in žeja po Moji besedi sta sami po sebi zadostni, da se nasitite s kruhom življenja, ki prihaja iz nebes, ki je v resnici Moje telo in Moja kri in ki zagotavlja preživetje duše, ki jo prežema z močjo, ki mu tako omogoča večno življenje... Zunanji vnos kruha in vina ne more nikoli zagotoviti hrane za človekovo dušo, če nima iskrene želje po Moji besedi, če noče biti hranjena z Moje strani z nebeškim kruhom. Ker bo le on prišel k meni in z menoj prejel obhajilo. Dovolil Mi bo, da govorim z njim. On dušo hrani s hrano, ki jo podpira in osrečuje. Posledično vsakdo, ki samo uživa dejanski kruh in vino, ne more trditi, da je moj gost, ki za mojo mizo prebavlja hrano za svojo dušo. Samo človeška brezbrižnost do Moje besede je omogočila ustvarjanje tega napačnega razumevanja Mojih besed in dejanj, kajti takoj ko se človeško bitje resno potrudi doseči življenje za svojo dušo, bo samodejno razumelo pomen Mojih besed, in potem se niti en človek se bo nikoli zadovoljil samo z izvajanjem enega zunanjega dejanja... ki je za vsako osebo zdrave pameti videti kot figurativna primerjava, kar je v resnici tudi bila. Dejstvo, da so ljudje Moje cerkve sprva tudi ohranili zunanja formalnost je bila upravičena, v kolikor so si v svoji iskreni enotnosti vedno predstavljali Mojo prisotnost, da so se resnično zbrali v spominu na Mene in skupaj sprejeli Mojo besedo... In Jaz sem bil med njimi in sem jih napolnil s Svojim duhom, tako so bili v resnici Moji gostje, pri katerimi sem se obhajal... razlomil sem kruh in jim ga ponudil... Slišali so Mojo besedo v sebi... In prakticirali so isto, tudi oni delili kruh.... obveščali so drug drugega o tem, kar sem jim razodel preko glasu duha. Prvi učenci so razumeli pomen zunanjega simbola in vendar so tisti, ki so sledili za njimi, zunanjemu simbolu že začeli pripisovati večji pomen in tako je tudi ostalo, in le redki so razumeli globlji pomen in jesti večerjo z Menoj, saj jih je le nekaj znotraj povezanih z Menoj, tako da imajo željo slišati Mene Osebno, da jim je Moja Beseda tako prijetna in dragocena, da čutijo lakoto in žejo po njej, tako da jih lahko povabim, da prejmejo obhajilo z Menoj, da lahko delim nebeški kruh in jih osvežim z vinom resnice za rešitev njihovih duš. Vsakdo, ki je tako tesno povezan z Menoj vedno živi v 'spominjanju na Mene', vedno Mi bo dovolil, da sem prisoten ne glede na to, kje je bil ali kaj je počel, zato bom vedno prisoten z njim kot gost pri vsakem pravem obroku, on se Me bo vedno spominjal in bo hrepenel po tem, da bi čutil Mojo prisotnost preko Moje Besede... on bo tako prežet z ljubeznijo do Mene, da bo povedal tudi svojim soljudem in bo delil, kar ima, duhovne in zemeljske darove, saj se bo čutil prisiljenega k dejanjem ljubezni takoj, ko bo v osebnem stiku z Ljubeznijo. Takrat bo njegova duša nenehno prejemala hrano in jo tudi nenehno razdeljevala, nenehno bo komuniciral, ostal bo v komunikaciji z Menoj in se tudi zavedal Moje prisotnosti...
Razumite, ljudje, dejanje obhajila ni samo stvar trenutka, ki je izvršen samo z zunanjim uživanjem kruha in vina; razumeti, da pričakujem več kot le začasne obveznosti. Vaše srce mora biti popolnoma pripravljeno, da Me sprejme, predtem je potrebno očiščevalno dejanje, ki edino zahteva življenje ljubezni, in človek, ki ljubi, bo prav tako hrepenel po znamenju vzajemne ljubezni, hrepenel bo po tem, da bi Me slišal govoriti osebno... in na ta način bo najprej delil, tako da bo v zameno prejel okusno darilo iz Moje roke... Moja Beseda je zanj nenadomestljiva kot hrana za dušo. In če bo hrepenel po njej, bo resnično sit, jedel bo Moje meso in pil Mojo kri... Jaz bom jedel večerjo z njim in on z Menoj.
PrevajalciDesfrutar do pão e do vinho é o sinal do que se deve fazer se se quiser ser abençoado.... Tens de tomar pão e vinho, isto é, nutrir a tua alma incorporando o pão do céu com a sua força, recebendo a Minha Palavra e retirando a sua força, nutrindo assim a tua alma com o alimento do céu que o Meu amor te oferece. Queria fazer-vos compreender tudo isto, que a alma necessita tanto de alimento como o corpo e que tem de ser nutrida da mesma forma que o corpo, tomando pão e vinho. Mas a alimentação da alma nunca depende da alimentação externa com pão e vinho..... Isto foi apenas uma comparação para ilustrar aos Meus discípulos o que eles precisam e o que devem oferecer aos seus semelhantes, para que se tornem abençoados. Apenas diz respeito à vida da alma, e que a alma não precisa do fornecimento de pão e vinho terreno é claro. Mas só tive a vossa vida espiritual em mente, só quis assegurar-vos a vida da alma e por isso não vou exigir uma fórmula externa onde o alimento para a alma seja seriamente procurado. Só a fome e a sede da Minha Palavra é suficiente para se satisfazer com o pão da vida que vem do céu, que é na verdade a Minha carne e o Meu sangue, que assegura a existência da alma, que flui através dela com força e assim lhe dá a vida eterna.... Ninguém pode alimentar a alma através do consumo externo de pão e vinho, se não desejar a Minha Palavra no seu coração mais profundo, se não desejar ser alimentado por Mim com o pão do céu. Pois só ele vem ter comigo e janta comigo quem me deixa falar com ele, quem alimenta a sua alma com o alimento que a sustenta e a faz feliz.
E por isso ninguém pode sentir-se como Meu convidado através do consumo externo de pão e vinho que é alimentado com alimento para a sua alma à Minha mesa. Só a tibieza das pessoas em relação à Minha Palavra poderia resultar nesta má compreensão das Minhas Palavras e acções, pois assim que o ser humano estiver seriamente preocupado com a vida da sua alma compreenderá automaticamente o significado das Minhas Palavras, e então uma pessoa nunca ficará satisfeita com uma aparência exterior que só aparecerá a cada pessoa pensativa como uma comparação figurativa, como realmente era. O facto de as pessoas da Minha Igreja também se terem mantido na forma exterior nos primeiros tempos justificava-se, na medida em que me visualizavam sempre em estreita união, que se reuniam verdadeiramente em memória de Mim e recebiam a Minha Palavra em comunhão.... E eu estava no meio deles e enchi-os com o Meu espírito, assim eles estavam na verdade Os meus convidados com quem jantei.... (23.11.1948) Parti o pão e dei-lho.... A minha palavra ressoou neles.... E eles praticaram o mesmo, também partilharam o pão uns com os outros.... trocaram o que lhes dei a conhecer através da voz do Espírito. Os primeiros discípulos compreenderam o significado do sinal externo, mas aqueles que o seguiram já atribuíam maior importância ao sinal externo, e foi assim que ele permaneceu, e apenas alguns captam o significado profundo e participam verdadeiramente na Ceia do Senhor comigo, porque apenas alguns estão tão intimamente unidos a Mim que eles desejam ouvir Mim mesmo, que a Minha Palavra é tão preciosa e valiosa para eles que têm fome e sede dela, para que eu possa convidá-los a jantar comigo, para que eu possa distribuir-lhes o pão do céu e refrescar-lhes a alma com o vinho da verdade para a salvação. Qualquer pessoa que esteja tão intimamente unida a Mim vive sempre 'na Minha lembrança', deixa-me estar sempre presente onde quer que fique e faça o que fizer, assim também Me terá como convidado em cada refeição terrena, lembrar-se-á sempre de Mim e desejará sempre sentir a Minha presença através da Minha Palavra.... ele será tão permeado de amor por Mim que também informará os seus semelhantes, que distribuirá o que possui a si próprio, dons espirituais e terrenos, porque é instado a fazer actos de amor assim que estiver interiormente unido ao Amor em si. A sua alma recebe então constantemente alimento e também distribui constantemente alimento, e ele comunicará constantemente, habitará na Minha comunhão e também estará consciente da Minha presença.... Compreendei, vós, humanos, que o acto de comunhão não é apenas uma questão momentânea que se realiza através do mero consumo externo de pão e vinho; compreendei que necessito mais do que apenas uma devoção dependente do tempo. O vosso coração deve estar completamente preparado para a Minha aceitação, um acto de purificação deve ter sido realizado de antemão, o que só requer uma vida de amor, e uma pessoa amorosa desejará então também um sinal de amor recíproco, desejará ouvir Mim mesmo.... assim, ele próprio o distribuirá primeiro para depois receber um delicioso presente em troca da Minha mão novamente.... A minha palavra, que lhe é indispensável como alimento para a alma. E se ele o desejar, também ficará satisfeito, comerá a Minha carne e beberá a Minha.... Eu vou jantar com ele e ele com Me...._>Ámen
Prevajalci