Kdor sebe izroči Meni kot Moj Lastni, tega ne bom Jaz večno pustil, da pade. Toda vsak kdor ostaja v nasprotovanju Meni, je v veliki nevarnosti, da popolnoma izgubi moč Moje Ljubezni in postane otrdel v svoji temeljni substanci-snovi, kar je stanje izjemne agonije, katero bi Jaz želel preprečiti. Ta Resnica, ki ni bila skrita od začetka človeštva, je privedla do koncepta "nebes in pekla", blagoslovljenega in neblagoslovljenega-nesrečnega stanja, ki je v človeški domišljiji prostorsko omejen, vse dokler končno prava Resnica.... stanje.... ne postane manj pomembno v njihovi domišljiji in ostane le prostor, zamišljen od domišljije na vsaki možni način. To je dalo prostor mnogim zavajajočim mislim, tako, da je Resnica sedaj popolnoma sprevržena in človek nima več nobenega znanja o tem, kaj nebesa in pekel v resnici pomenita.
Življenje in smrt sta nebesa in pekel.... vneta, delovna, osrečujoča aktivnost v najbolj bleščeči sijoči svetlobi je življenje.... Slabost-nemoč, nezavest in najgloblja tema je smrt.... In vsako stanje se lahko neprestano povečuje navzgor ali navzdol, vse dokler končni cilj, blažena združitev z Mano ali najgloblji padec, neskončna oddaljenost od Mene, nista bila dosežena.... Nepredstavljiva je blaženost prejšnjega, nepredstavljiva je prav tako agonija in trpljenje prekletih, ki umirajo (stradajo) cele večnosti in nimajo več moči za odkupitev. To so duše, ki jih morate upoštevati....
Zavajajoče je učenje (doktrina), da ni rešitve iz pekla, da so te duše večno preklete (obsojene) od Mene.... Nisem Jaz tisti, Kateri jih obsojam, ampak so si oni sami izbrali prekletstvo, nisem Jaz, Kateri Sem jih potisnil v brezno, ampak so oni sami stremeli (v) najgloblje brezno; vendar pa Moja Ljubezen ne pušča ničesar za vedno v tako veliki oddaljenosti, in zato obstaja rešitev celo iz pekla, ker Sem Jaz umrl na Križu tudi za ta bitja in vzel njihovo krivdo na Sebe, ker je Moja Ljubezen večja kot Moja jeza, (večja) kot Moja pravičnost.
Celo pekel bo moral osvoboditi svoje zadnje žrtve, to pomeni, celo najbolj trda materija bo nekega dne razgrajena in bo osvobodila duhovno od znotraj v namen vzpona k življenju (ali "v življenje").... Ker pekel kot si ga vi ljudje predstavljate, ni sestavljen iz enega večno gorečega vira ognja, to ni prostor, ki ima obsojene. Pekel je stanje, katerega agonije ni mogoče opisati, stanje, ki se na Zemlji začne s tem, ko ljudje ne priznajo Mene, torej oni sebe ločijo od Mene in ostanejo brez moči Moje Ljubezni.
Oni potem brez Mene živijo le še svoje fizično življenje in še ne čutijo stanja nemoči, katerega njihova oddaljenost od Mene prinaša s seboj kot mučenje, vendar takoj, ko se njihovo življenje telesa konča, se agonija začne: zavedanje, da si popolnoma brez moči, a vendar obstajaš.... V začetku še obstaja možnost, da v onostranstvu odstopiš od odpora, če duša posluša nasvete bitij z napotki (angelov svetovalcev), vendar se te možnosti cenijo le redko in duša propada vse globlje, oddaljenost od Mene postaja vse večja, stanje nemoči se povečuje, vse do dokončne strditve.... v ponovno izgnanstvo v najbolj trdo materijo....
Potem je bilo eno neskončno dolgo obdobje razvoja neuspešno, za duhovno substanco-snov, ki je bila nekoč zavezana v materiji in je sedaj svobodna duhovna snov, katera bi kot človek morala prostovoljno stremeti k temu, da se osvobodi vsake fizične omejitve (oblike). To, da je odpovedal (da mu ni uspelo), je njegova svobodna volja, ker Jaz vas prav zares ne prikrajšam direktnih opominov in opozoril. Vendar ima pekel veliko večjo moč privlačnosti kot pa nebesa.... in človek stremi z največjo vnemo ponovno k materiji, katero je duša bila že zdavnaj premagala. In zatorej je to prav tako njena usoda.... ona bo še enkrat ovoj (ovitek) za duhovno substanco, ki ni opravila njenega končnega izpita volje.
Pekel je na široko odprl svoja vrata, in neštete duše bodo skozi ta vrata prostovoljno vstopile v temo.... Pekel bo triumfiral, to pomeni, da bo njegov Princ imel, kar se številk tiče velik uspeh, vendar bom Jaz s silo odvzel vse te duše od njega, tako, da jih bom ponovno vgradil v nove stvaritve in tako Mojemu nasprotniku (Satanu) odvzel vsako oblast nad temi bitji, s tem, da bom prav tako tudi njega pregnal (zvezal) v središče Zemlje.... kar pomeni, da bo njemu dan najbolj trdi ovoj kot jarem (okovi), katerega bo on zopet nesposoben zapustiti, vse dokler on skozi voljo človeka ponovno ne bo prišel na oblast, ker bodo ljudje ponovno hrepeneli po materialnih dobrinah in se vse bolj in bolj oddaljevali od Mene. Potem se bo on ponovno boril za duše, in ta boj je dovoljen, saj se duše tako lahko dokažejo in se odločijo za Mene ali za njega, saj brez pravilne odločitve noben človek ne more postati blažen. AMEN
PrevajalciCelui qui se donne à Moi, Je ne le laisse plus tomber éternellement. Mais celui qui reste dans la résistance contre Moi est en grand danger de devoir se passer de Ma Force d'Amour et de durcir dans sa substance d’Ur, un état outre mesure atroce que Je voudrais lui éviter. Cette Vérité qui depuis le début n'a pas été cachée aux hommes a créé le concept de « Ciel et d'enfer », un état bienheureux et un état malheureux, qui dans l'imagination de l'homme sont limités dans l'espace, jusqu'à ce que finalement la vraie Vérité, la vraie situation, soit devenue moins importante dans l'imagination de l'homme et qu’il ne subsiste seulement un lieu que la fantaisie a dépeint de toutes les couleurs et cela a généré beaucoup de pensées erronées de sorte que la Vérité a été totalement défigurée et l'homme n'a plus aucune connaissance vraie de ce que signifie vraiment le Ciel et l’enfer. La Vie et la mort sont le Ciel et l’enfer. L'activité qui bat son plein, qui rend heureux dans la Lumière la plus rayonnante est la Vie – l'absence de Force, l'impuissance et la plus profonde obscurité est la mort. Chaque situation peut augmenter constamment vers le Haut ou bien vers le bas, jusqu'à ce qu’elle ait atteinte le but le plus haut, la bienheureuse fusion avec Moi, ou bien le précipice le plus profond, l'infini éloignement de Moi. La Béatitude est inimaginable, inimaginable est le tourment et la souffrance des damnés qui languissent dans l'Éternité et n'ont plus aucune Force pour se libérer. Vous devez penser à ces âmes. L'enseignement comme quoi il n'y a plus aucune libération possible de l'enfer, comme quoi ces âmes soient éternellement damnées par Moi est erroné. Je ne les condamne pas, mais c’est elles-mêmes qui ont choisi la damnation, Je ne les pousse pas dans l'abîme, mais elles-mêmes ont choisi l'abîme le plus profond ; mais Mon Amour ne laisse rien éternellement dans cette grande distance et donc même de l'enfer il existe une libération possible, parce que Je suis mort sur la Croix même pour ces êtres et J'ai pris sur Moi leur faute, parce que Mon Amour est plus grand que Ma Colère et que Ma Justice. Même l’enfer devra rendre ses dernières victimes, c'est-à-dire même la matière la plus solide sera un jour dissoute et le spirituel qu’elle contient sera libéré afin d’effectuer sa remontée vers la Vie, parce que l'enfer, comme vous vous l'imaginez vous les hommes, ne consiste pas dans un feu qui brûle éternellement, il n’y a aucun lieu qui cache les damnés ; l’enfer est un état dont les tourments ne peuvent pas être décrits, c’est un état qui commence sur la Terre, lorsque les hommes ne Me reconnaissent pas, donc lorsqu’ils s’éloignent de Moi et restent sans Ma Force d'Amour. Ils vivent certes encore leur vie corporelle sans Moi et ils ne perçoivent pas encore l'état sans Force, que l’éloignement de Moi apporte avec lui sous forme de tourments, mais dès que la vie corporelle est terminée, les tourments commencent : c’est à dire la conscience d'être totalement sans Force et aussi d'exister. Initialement il existe encore la possibilité de renoncer dans l'au-delà à la résistance, si l'âme écoute les conseils des êtres savants, mais seulement rarement ces possibilités seront prises en compte et l'âme se précipite toujours plus bas, et l'éloignement de Moi devient toujours plus grand, l'absence de Force augmente jusqu'au durcissement définitif, jusqu’à une Nouvelle Relégation dans la matière très solide. Alors une infiniment longue période de développement sans succès s’est passé pour le spirituel autrefois lié dans la matière et maintenant libéré qui, en tant qu’homme, devait tendre par sa propre poussée à se libérer de toute chaîne matérielle. Mais maintenant il a échoué, du fait de sa libre volonté, bien que Je ne le laisse vraiment pas manquer de Mes avertissements directs et de Mes mises en garde. Mais l'enfer a beaucoup plus de force d'attraction que le Ciel et l'homme tend avec une plus grande ferveur de nouveau vers la matière que l'âme avait depuis longtemps dépassée. Et maintenant c’est son sort, elle devient de nouveau l'enveloppe du spirituel qui a échoué dans sa dernière épreuve de volonté. L'enfer a grand ouvert ses portes, et librement d‘innombrables âmes entrent dans l'obscurité à travers ces portes. L'enfer triomphera, c'est-à-dire que son prince aura numériquement du succès, mais J’en tirerai toutes ces âmes que J'engendrerai de nouveau dans la nouvelle Création et J’enlèverai à Mon adversaire tout pouvoir sur ces entités en le liant au milieu de la Terre, c'est-à-dire qu’il lui sera donné comme chaîne l'enveloppe la plus solide qu’il ne pourra pas abandonner jusqu’à ce que du fait de la volonté de l'homme il arrive de nouveau au pouvoir, lorsque les hommes désireront de nouveau des biens matériels et s'éloigneront toujours davantage de Moi. Alors de nouveau il luttera pour se gagner des âmes et cette lutte est concédée pour que les âmes s'affirment et se décident pour Moi ou bien pour lui, parce que sans vraie décision aucun homme ne peut devenir bienheureux.
Amen
Prevajalci