Človeško bitje mora preko njegove vere postati blaženo.... Toda kaj je vera? Ko človeško bitje lahko upravičeno trdi, da on veruje? Če so mu predstavljene duhovne doktrine, potem on ne bo nikoli sposoben zahtevati ali pa za njih pridobiti dokaza, ker so duhovne stvari iznad razumske dejavnosti in ne morejo biti nikoli preverjene. Zato, če človeško bitje veruje, mora smatrati, da je resničnonekaj, kar ne more biti dokazano....
Toda če on želi postati blažen, se od njega pričakuje več kot le slepo vero, katera pa se kaže v dejstvu, dačloveško bitje ne bo nasprotovalotemu,da on tako navidezno sprejema doktrine, ki so mu ponujene.... Od njega se zahteva, da on tonavzvenodkrito potrdi; da sprejme učenje, ker je znotraj sebe v njega prepričan celo brez dokaza. To notranje prepričanje pa bo vedno proizvod mentalnedejavnosti, formiranja nekega mišljenja glede tega, kar se od njega pričakuje, da veruje. To formiranje mišljenja mora biti vedno sproženo s strani njega, brez zunanje prisile. Doktrina ga mora tako rekoč držati (v razmišljanju); on mora upoštevati dobre in slabe strani, vse dokler ne pride do končnega stališča, katerega pa mora potem tudi podpreti, če se od njega zahteva izjava. Glede religijske doktrine je potrebno temeljitorazmisliti, preden to lahko postane resnično mentalno znanje, ker je tu drugače govora samo o slepi veri, ki pa je pred Bogom popolnoma brezkoristna. Rezultat njegovega razmišljanja je odvisen od njegove željepo Resnici in od njegovega hrepenenja po Bogu, kar pa ga obenem tudi spodbudi na delovanje v Ljubezni. Bog dejansko ne bo pustil v zmoti (zablodi) tistega, ki resno išče Resnico, če je on z njegovim obnašanjem v življenju dostojen za prejemanje Resnice. Ker pa je zmota razširjena po celem svetu in ker princ laži (Janez 8:44) poizkuša povsod razprostreti temo, ker bi želel ugasniti vso svetlobo, je razumljivo, da je bilo med človeško raso uveljavljenozmotno verovanje; Bog namreč spoštuje svobodno voljo vsakega bitja in celo Njegova Beseda, kizagotavlja najčistejšo Resnico, je prepuščena na milost in nemilost človeški svobodni volji. Zato mora biti volji človeškega bitja ravno tako prepuščeno, da veruje ali pa ne veruje, če on podrobno preuči posamezne doktrine in o njih formira mišljenje....
Da pa bi bil v slednje prepričan, je nujno, da jih on podrobno preuči oz. on mora o njih razmišljati. In če je njegovo hrepenenje resno; če on izpolni pogoje, katere je Bog postavil, da bi podaril duhovno znanje, bo on razumsko vse bolj prosvetljen. Njemuse bo zdelo, da je jasno in mogoče vse, kar potrjuje njegovo srce. Potem pa on obenem tudi lahko v prepričanju in brez dokaza izjavi: Jaz verujem.... Kako drugače bi bilo lahko mogoče prepoznati zavajajoče učenje in kako bi Bog lahko od ljudi zahteval odgovornost, če bi bila Njegova volja, da morajo ljudje izključitimentalnodejavnost in jo nadomestiti z brezpogojno slepo vero? V tem primeru pa ljudje ne bi bili odgovorni razen nekaterih, ki poizkušajo razširiti takšno učenje in želijo preprečiti vsakršno nasprotovanje tako, da zahtevajo slepo vero.Vendar pa to ni Božja volja, ker se psihološko delo navsezadnje začne edinolezmentalno dejavnostjo, ki pa v prejšnjem primeru po navadi ostaja zanemarjena. Edinomentalna dejavnost vzpostavlja vezo z duhovnim kraljestvom;potem pa bodo svetlobna bitja lahko začela delovati in začela z njihovimdejanskim delom poučevanja, kar pa je nemogoče, če človeško bitje verjame na slepo. In on bo zagotovo prišel do zadovoljujočega zaključka, če je resen, kar se tiče resničnega znanja in njegovega mišljenja o Bogu ter o njegovi duši. Bog namreč ne bo pustil v temi tistih, ki iščejo svetlobo; in oseba bo vedno našla zadovoljujoč mentalni zaključek, če ga jedosegel z zvesto molitvijo k Bogu, Kateri ga edini lahko prosvetli glede tega, ali on razmišlja pravilno ali pa ne. Če verujete v Boga Ljubezni, modrosti in vsemogočnosti, potem bo to povsem dovolj, da dosežete prepričljivo vero preko učenj, ki so prišla iz Boga, kakor boste obenemtudi prepoznali človeške dodatke in koliko so oniv skladu z Resnico. Namreč Bog, večna Resnica, boosebi vedno pomagal, da popravi njegovo razmišljanje; On mu bo dal moč, da presodi(oceni), če je le voljan prepoznati to, kar je pravilno in se pred bližnjimi človeškimi bitji zavzemati za to, kar prepozna kot Resnico.... Božja volja je namrečta, da mora biti Resnica razširjena, ker edino Resnica vodi do vzpona in do blažene sreče.
AMEN
PrevajalciL’uomo deve diventare beato tramite la sua fede. Che cosa è la fede? Perché l’uomo può dire di sé con ragione di credere? Se gli vengono sottoposti degli insegnamenti spirituali, non ne esigerà o non potrà mai offrire una dimostrazione, perché lo spirituale è al di fuori dell’attività d’intelletto e non sarà mai dimostrabile. Quindi l’uomo, se crede, deve considerare per vero qualcosa che non può essere dimostrato. E malgrado ciò, se vuole diventare beato, da lui viene preteso di più che soltanto una cieca fede che consiste nel fatto che l’uomo non ne parli contro, quindi che accetti apparentemente ciò che gli viene offerto come patrimonio mentale. Da lui viene preteso che interiormente se ne predisponga del tutto affermativamente, che accetti un insegnamento perché ne è interiormente convinto, anche senza avere nessuna dimostrazione. Questa convinzione interiore sarà però sempre il prodotto della sua attività mentale, una presa di posizione verso ciò che viene preteso da lui di credere. E questa presa di posizione deve procedere da lui stesso senza costrizione esteriore, un insegnamento deve occuparlo mentalmente così a lungo, deve soppesare il pro e contro, finché lui stesso ha lottato per arrivare ad una opinione che ora però può anche sostenere convinto, quando gli viene chiesto a manifestarla. L’insegnamento di fede dev’essere pensato fino in fondo, prima che possa essere un proprio patrimonio mentale, altrimenti si deve solo parlare di una fede cieca, che è totalmente inutile davanti a Dio. A quale risultato arriva attraverso la riflessione, dipende dalla sua volontà per la Verità ed il suo desiderio per Dio che lo spinge anche inconsapevolmente all’attività d’amore. Dio non lascerà davvero nell’errore un uomo che cerca seriamente la Verità, se esso stesso si rende degno per la Verità attraverso il suo cammino di vita. Ma dato che nel mondo è diffuso l’errore, dato che il principe della menzogna cerca di diffondere ovunque l’oscurità e vorrebbe spegnere ogni Luce, è comprensibile che l’errore ha preso posto fra l’umanità, dato che Dio rispetta la libera volontà di ognuno, ed anche la Sua Parola santificata, la purissima Verità è esposta alla libera volontà degli uomini, di conseguenza dev’anche essere lasciata alla libera volontà dell’uomo di credere oppure no, se esamina i singoli insegnamenti e ne prende posizione. Ma per poterlo fare convinto, deve assolutamente esaminare, cioè occuparsene mentalmente e se ora il suo desiderio è serio ed adempie le condizioni che Dio pone per poter elargire il patrimonio spirituale, anche il suo pensare verrà illuminato e gli sarà chiaro ed illuminante a cui il suo cuore si dispone in modo affermativo. Ed allora può anche dire convinto senza dimostrazione: io credo. Come potrebbero essere riconosciuto degli insegnamenti errati come tali e come potrebbe Dio ben pretendere dagli uomini la responsabilità, se fosse nella Sua Volontà che l’attività mentale venga esclusa ed al suo posto venga messa incondizionatamente la cieca fede? Allora non sarebbero responsabili gli uomini, ma solo i pochi che cercano di diffondere questo insegnamento e vogliono rendere impossibile ogni resistenza attraverso la pretesa della fede cieca. Ma questa non è la Volontà di Dio, dato che solo tramite l’attività mentale inizia anche il lavoro sull’anima, che nel primo caso rimane quasi sempre inosservata. Solo attraverso l’attività mentale viene stabilito il collegamento con il Regno spirituale e gli esseri di Luce possono entrare in azione e cominciare la loro vera attività d’insegnamento, cosa però è impossibile se l’uomo crede ciecamente. E giungerà certamente ad un risultato soddisfacente, se è serio per arrivare al sapere secondo la Verità, per la sua presa di posizione verso Dio e la sua anima. Perché Dio non lascia nell’oscurità coloro che cercano la Luce e gli uomini saranno sempre soddisfatti del risultato mentale, se lo ha conquistato dopo una preghiera di fede rivolta a Dio, il Quale soltanto gli può dare il chiarimento e quando si muove nel giusto pensare. Se credete in un Dio dell’Amore, Sapienza ed Onnipotenza, allora questo vi basta pienamente per conquistare una fede convinta negli insegnamenti che sono proceduti da Dio, come riconoscerete anche ciò che è stato aggiunto umanamente e fin dove questo corrisponde alla Verità. Perché Dio come l’eterna Verità lo aiuterà ed ordinerà sempre il suo pensare, gli darà la forza del giudizio se soltanto è volenteroso di riconoscere il giusto e di adoperarsi per la Verità, per ciò che ha riconosciuto come Verità nei confronti dei prossimi, perché Dio vuole che venga diffusa la Verità, perché lei soltanto conduce in Alto e rende beato.
Amen
Prevajalci