Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

UPORABA DARU RAZUMA....

Dar razumevanja je treba uporabiti na vse načine. Človek naj ga uporablja zemeljsko, če hoče živeti v pravem redu in za blagor sočloveka, za izpolnitev svoje zemeljske naloge, ravnotako pa naj razum uporablja tudi za izpolnjevanje duhovne naloge. Kajti človek nosi odgovornost za svojo dušo, in da bi bil odgovoren, mora znati tudi ločiti dobro od slabega, torej razumno vrednotiti vse in opazovati dogajanje okoli sebe, da lahko zavzame položaj v svojem srcu v odnos do tega. Vedeti mora, kaj Bog zahteva od njega med njegovim zemeljskim življenjem; to znanje mu je treba ponuditi in sam ga mora intlektualno predelati, preden lahko zavzame stališče do njega. Zato je Bog dal človeku razum in le z uporabo razuma lahko privede svojo dušo do zrelosti. In tako je človek dolžan razmišljati o duhovnem zakladu, ki se mu ponuja. Duhovno znanje, ki mu je predstavljeno in ga sprejme brez preverjanja, zanj še ni znanje (1 Tes 5,21). Takrat le mehanično izvaja nekaj, kar pa nikoli ne more pospešiti njegovega razvoja navzgor, če sledi obveznostim, ki jih zahteva od njega to duhovno znanje. Lastna miselna dejavnost se mora nujno začeti, preden je to zanj pravo znanje, ki mu prinaša korist za njegovo dušo. In razumska dejavnost mora biti uporabljena na pravilen način, to pomeni, da se je potrebno posvetovati z Bogom, potrebno ga je prositi za pomoč, za razsvetljenje duha, za pravilno, torej pravo mišljenje. Kajti razumsko delovanje lahko tudi zaide v svojih rezultatih takoj, ko človek misli, da je sposoben vse dojeti s svojim razumom.

Človekova volja je svobodna, svoboda volje pa mora ostati neomejena, da lahko človek misli prav in narobe, torej da je pravilno mišljenje odvisno tudi od njegove volje. In da bi bilo vse urejeno in bi ustrezalo Božjemu zakonu, če z Bogom stoji v isti volji, je potrebno to voljo najprej obrniti k Bogu, da bi bilo tudi razmišljenje urejeno. Boga torej nikakor ni mogoče izključiti, tako kot ne sme biti izključena razumska dejavnost, da bi lahko pridobili resnico. Izročeno duhovno dobro bo torej za človeka veljalo šele takrat, ko se bo do njega opredelil in to po resnem premisleku z Božjo pomočjo. To je pravilna uporabe daru razumevanja, ki nikoli ne sme biti zanemarjeno, saj mora biti človek odgovoren tudi za svoje mišljenje in ker je pravo vero s prepričanjem mogoče pridobiti le z razumsko odelavo. Kdor brez premisleka sprejme duhovne dobrine, ki so mu ponujene, ne bo mogel pridobiti žive vere, ampak le formalno vero, ki ne more prestati preizkušenj, saj človek ne more predstavljati duhovnih dobrin, ki jih ima, če istočasno njegov razum ni postal aktiven in to duhovno dobrino predelal. Božja pomoč, če bo človek zanjo prosil, mu bo vedno zagotovljena, ker je Bog vedno pripravljen delovati na človeka po svojem Duhu, urediti in upravljati njegovo mišljenje na pravi način, vendar želi, da se ga zaprosi za Njegovo pomoč, kajti to pričuje o volji, ki je usmerjena k Njemu, ki naj v vsej svoji svobodi teži k popolnosti, da bi tako postal blažen.

AMEN

Prevajalci
Prevod: Janko Žagar

Aprovechar el don del entendimiento....

El don del entendimiento debe ser aprovechado en todos los sentidos. Terrenalmente, el ser humano debe utilizarlo para vivir en el orden correcto y para la bendición de sus semejantes y para cumplir su tarea terrenal, así como el entendimiento debe ser aprovechado para hacer justicia a la tarea espiritual. Porque el ser humano es responsable de su alma, y para poder asumir la responsabilidad de sí mismo, debe poder distinguir entre el bien y el mal y, por tanto, también sopesar y considerar intelectualmente todo lo que sucede a su alrededor para poder tomar una posición en el corazón.

Tiene que saber lo que Dios quiere de él durante la duración de su vida terrenal; Este conocimiento debe serle presentado y él mismo debe procesarlo intelectualmente antes de poder tomar una posición al respecto. Por eso Dios le dio al ser humano el entendimiento, y sólo el uso del entendimiento puede llevar su alma a la madurez. Y por eso los humanos también están obligados a pensar en el conocimiento espiritual que se les imparte. El conocimiento espiritual que se les presenta y que acepta sin examinarlo todavía no es conocimiento para él. Entonces sólo realiza algo mecánicamente, lo que nunca podrá promover su desarrollo ascendente si no cumple con los deberes que ese conocimiento espiritual le exige. La propia actividad mental definitivamente debe haber comenzado antes de que se convierta en un conocimiento real para él que le reporte beneficio a su alma.

Y la actividad de la mente debe usarse de la manera correcta, es decir, hay que consultar a Dios, hay que pedirle ayuda, iluminación del espíritu, pensamiento correcto, es decir, verdadero. Porque la actividad de la mente también puede extraviarse en sus resultados, siempre que un ser humano crea que puede comprenderlo todo a través de su mente. La voluntad del hombre es libre y el libre albedrío también debe ser ilimitado para que el ser humano pueda pensar correcta e incorrectamente, es decir, el pensamiento correcto también depende de su voluntad. Y sólo entonces todo está ordenado y corresponde a la ley divina cuando está en la misma voluntad de Dios, esta voluntad tiene que ser dirigida primero hacia Dios para que el pensamiento también esté ordenado.

Por tanto, Dios nunca puede ser desconectado, como tampoco se debe desconectar la propia actividad intelectual para obtener posesión de la verdad. Por lo tanto, los bienes espirituales impartidos sólo tendrán valor para los seres humanos una vez que ellos mismos se hayan pronunciado al respecto y esto después de una seria reflexión con la ayuda de Dios. Éste es el uso correcto del don del entendimiento, que nunca debe ignorarse porque los seres humanos también tienen que ser responsables de su pensamiento y porque la fe verdadera y convencida sólo puede obtenerse mediante el procesamiento intelectual.

Cualquiera que acepte irreflexivamente lo que se le ofrece en términos de conocimiento espiritual, no podrá llamar propia una fe viva, sino sólo una creencia formal que no puede resistir ningún shock, porque una persona no puede representar lo que posee de bienes espirituales, a menos que su mente está activo al mismo tiempo y ha procesado esos bienes espirituales. Tendrá asegurado el apoyo de Dios en todo momento, si Él sólo es invocado al respecto, porque Dios siempre está listo para influir en las personas a través de Su Espíritu, para ordenar y dirigir su pensamiento de la manera correcta, pero Él quiere que se Le acerque a Él para pedirle ayuda, porque esto demuestra la voluntad dirigida hacia Él, que debe esforzarse por alcanzar la perfección en toda libertad para ser feliz....

amén

Prevajalci
Prevod: Hans-Dieter Heise