Človeško bitje se izpostavlja največji nevarnosti, če se preda občutku, da je zadovoljen s samim seboj, če se ima za visoko duševno razvitega in ne pozna sebe. Njemu namreč primanjkuje ponižnosti, katero pa bo on moral pokazati Bogu, če želi prejeti Njegovo milost, da bi se razvijal naprej. Samo nekdo, ki se ima za majhnega, bo težil k temu, da se povzpne. Samo nekdo, ki se čuti šibkega, bo prosil za moč; in če on v molitvi ponižno pride k Očetu, mu je lahko dana ta moč. Človeško bitje bi moralo nenehno delati na napredovanju samega sebe, kar pa lahko stori edino, če se ima za nepopolnega, če se zaveda svojih napak in slabosti ter jih poizkuša odstraniti. Za vsak korak k popolnosti se mora z naporom (trudom) izboriti, ker borba proti lastnim napakam in slabostim zahteva borbo proti samemu sebi, proti lastnim hlepenjem, človekovi težnji k svetu, k materjalnim imetjem, proti človekovim zlobnim instinktom (nagonom), ki duši otežujejo osvobajanje duha.
In ta borba ni lahka, vse dokler telo še naprej postavlja zahteve, ki onemogočajo njegovo duševno zrelost. Vendar pa se mora človeško bitje najprej prepoznati (spoznati). On mora vedeti, da Bog zahteva celotno (popolno) spremembo v Ljubezen; in on mora kontemplirati (globoko premišljevati), kaj pomeni ta sprememba v Ljubezen.... da se v osebi ne bi smela pojaviti nobena zla misel in zato nobena zlobna namera izvedena v delo, da mora biti vsaka kretnja človekovega srca častna in blaga, da se je potrebno boriti proti vsem slabim navadam in da se mora človeško bitje uriti, da postane blag, miroljuben, potrpežljiv, sočuten in ponižen. On se mora nenehno preverjati; in zopet bo vedno znova odkril slabosti in pomanjkljivosti, če to delo svojega napredovanja vzame resno.... on ne bo zadovoljen s samim seboj, vse dokler živi na Zemlji, ker on na Zemlji ne bo postal tako popoln, da ne bi bilo ničesar, kar bi lahko kritiziral (kjer bi lahko našel napako-nepopolnost). On, vse dokler živi, mora stremeti k popolnosti; in on bo zaradi njegove ostre samokritike edino to delal, vse dokler se zaveda njegove nepopolnosti in vse dokler je popolnoma odločen, da hodi po stezi vzpona.... In zato mora ostati v zelo globoki ponižnosti, sebe ter svoje delo imeti za majhne in celo še bolj iskreno prositi za dar milosti, da bo tako Božja moč tekla k njemu in mu omogočala, da izvaja delo izboljšanja njegove duše, ker Bog daje milost ponižnim (Jakob 4:6; 1 Peter 5:5).
AMEN
PrevajalciO maior perigo é quando uma pessoa se perde no seu próprio prazer, quando pensa estar muito avançada no seu desenvolvimento espiritual e não se reconhece a si mesma. Pois então lhe falta humildade, que ele deve provar a Deus se quiser receber a Sua graça para amadurecer ainda mais. Apenas aqueles que se acham pequenos se esforçam para cima, apenas aqueles que se sentem fracos pedem força, e se se aproximam do Pai celestial em oração com profunda humildade, a força pode chegar até eles. O ser humano deve trabalhar constantemente sobre si mesmo, e só o pode fazer se se considerar deficiente, se estiver consciente das suas falhas e fraquezas e se tentar livrar-se delas. Cada passo rumo à perfeição deve ser laboriosamente combatido, porque lutar contra as próprias faltas e fraquezas requer lutar contra si mesmo, contra os próprios desejos, contra a própria inclinação para o mundo, para a matéria, contra os próprios impulsos malignos, que impedem a libertação do espírito pela alma. E esta luta não é fácil enquanto o corpo ainda fizer exigências que impeçam a maturidade da alma. Mas primeiro o ser humano deve reconhecer-se a si mesmo; deve saber o que Deus quer e até que ponto a sua vontade ainda se opõe à vontade de Deus; deve saber que Deus exige uma mudança completa do amor, e deve pensar no que significa uma mudança do amor.... para que nenhum pensamento mau possa surgir no ser humano e, portanto, nenhuma má ação possa ser realizada, para que todo impulso no coração humano seja bom e suave, para que todos os vícios sejam combatidos e o ser humano deve educar-se para ser gentil, pacífico, paciente, misericordioso e humilde. Ele deve vigiar-se constantemente, e encontrará sempre fraquezas e falhas se for sério em relação ao seu trabalho.... ele não encontrará prazer em si mesmo enquanto permanecer na Terra, pois não se tornará tão perfeito na Terra que não terá mais nada a criticar a seu respeito. Ele deve lutar pela perfeição enquanto viver, e só o fará enquanto estiver consciente da sua imperfeição através da mais estrita autocrítica e tiver a mais firme vontade de progredir para cima.... E assim deve permanecer na mais profunda humildade e considerar-se a si mesmo e ao seu trabalho pequeno e pedir com mais sinceridade a concessão da graça, para que a força de Deus o alcance e o torne capaz de trabalhar a alma, pois Deus dá a sua graça à pessoa humilde...._>Amém
Prevajalci