Veliko lažje se je podrediti svetu (vklopiti se v svet), kot pa izpolnjevati Božanske zapovedi; namreč to, kar svet zahteva od človeka, je ravno tako želja samega človeka oz. ugaja telesu človeka tako, da on k temu tudi teži. Božanske zapovedi zahtevajo odrekanje tistemu, po čemer telo hrepeni, v korist bližnjega, ki je v težavi. Torej želje telesa morajo biti postavljene v drugi plan. Njim se je potrebno odreči zaradi duše; tedaj človek na Zemlji živi svoje življenje v skladu z Božansko voljo, in to mu prinaša duhovni uspeh....
Izpolnjevanje Božanskih zapovedi je torej premagovanje samega sebe, premagovanje vseh telesnih hlepenj in nenehno žrtvovanje tistega, kar ima človek rad in mu je pomembno.... To ni lahka naloga oz. to zahteva nenehno dostavo moči, ker se mora človek za preverjanje svoje svobodne volje upreti skušnjavam, ker hlepenje telesa vedno znova grozi, da ga zmede, in on nenehno potrebuje moč, da bi se temu uprl. Vendar pa brez notranje borbe ni mogoče priti do duhovnega napredka, in brez skušnjav sploh ni mogoče ostati stanoviten (Jakob 1:2-4).
Tako da se bo svet vedno želel vsiljevati. Božanske zapovedi bodo vedno zahtevale požrtvovalnost, medtem ko se svet pač trudi, da bi naredili, da je uživanje v svetovnih veseljih ljudem vsebina življenja; in potrebna je močna volja, globoka vera in zavestno usmerjanje k Bogu za to, da bi se lahko odrekli svetu in da bi se v izpolnjevanju Božanskih zapovedi brez zadržkov našlo zadovoljstvo (Psalm 119:47). Moč iz Boga mora človeka usposabljati za slednje; ona ga mora prežemati in mora omogočati, da človek (ob)čuti Božjo Ljubezen. Potem bo tudi njegovo delovanje v Ljubezni raslo. In človeka bo to osrečilo; on se ne bo več počutil kot žrtev, ampak ga bo nesebična Ljubezen do bližnjega osrečila. In on ne bo več pogrešal svetovnih stvari, ampak se jim bo voljno odrekal zaradi tega, kar je zamenjal za to.... za Božjo Ljubezen, Katera mu tedaj priteka v obliki moči in Katera mnogokratno premaguje vsa svetovna veselja. Tedaj pa tudi telo ne bo več hrepenelo po svetu, ampak bo ono sodelovalo pri duševnem delu in bo v tem našlo svoje zadovoljstvo. Namreč duša, ki ljubi, je premagala telo; nad njo dominira duh v njej in telo se podreja njegovim zahtevam. Ono (telo) se lahko ravno tako kot duša poduhovi, če je Božja Ljubezen v njem lahko dejavna preko nesebične Ljubezni do bližnjega....
AMEN
PrevajalciE’ molto più facile adeguarsi al desiderio del mondo che adempiere i divini Comandamenti, perché quello che il mondo pretende dagli uomini è anche il desiderio dell’uomo stesso, cioè aggrada al corpo dell’uomo ed ora questo vi aspira anche. I Comandamenti divini però pretendono la rinuncia a ciò che il corpo desidera, a favore del prossimo che ora è nella miseria. Quindi il desiderio del corpo dev’essere retrocesso, per via dell’anima deve prestare resistenza, allora l’uomo vive la sua vita sulla Terra secondo la Volontà divina che gli procura il successo spirituale. L’esaudimento dei Comandamenti divini è perciò un superamento di sé stesso, un superamento di tutte le bramosie corporee ed un costante sacrificare di ciò che a lui stesso è caro e prezioso. Non è facile, cioè richiede una costante trasmissione di Forza, perché l’uomo per mettere alla prova la sua libera volontà, deve resistere alle tentazioni, perché il desiderio del corpo minaccia sempre di nuovo di farlo vacillare ed ha sempre bisogno di Forza per resistergli. Ma senza lotta interiore non può aver luogo nessun progresso spirituale, e senza tentazione non vi è nessun merito per rimanere perseverante. E quindi il mondo vorrà sempre spingersi nel proscenio, i Comandamenti divini richiederanno sempre un sacrificio gioioso, mentre il mondo cerca di fare del godimento di gioie terrene il contenuto della vita dell’uomo e ci vuole una forte volontà, una profonda fede ed un cosciente tendere verso Dio per rinunciare al mondo e di trovare la sua definitiva soddisfazione nell’esaudimento dei Comandamenti divini. A quest’ultimo la Forza di Dio deve rendere l’uomo capace, lo deve compenetrare e far sentire l’Amore di Dio, allora aumenterà anche il suo agire d’amore, lo renderà felice, non lo sentirà più come sacrificio, ma l’amore disinteressato per il prossimo lo renderà felice e non gli mancherà più il mondo, ma rinuncia volontariamente a ciò che scambia, l’Amore di Dio, che gli affluisce ora in forma di Forza e che supera di molto in valore tutte le gioie terrene. Allora nemmeno il corpo desidererà più il mondo, ma prenderà parte al lavoro sull’anima e vi troverà la sua soddisfazione, perché un’anima amorevole ha vinto il suo corpo, viene dominata dallo spirito in sé ed anche il corpo si adegua al suo desiderio, si spiritualizza come l’anima, appena l’Amore di Dio può diventare efficace in lui attraverso l’amore disinteressato per il prossimo.
Amen
Prevajalci