Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

VOLJA IN MILOST .... (KAJ PRIDE PREJ?) ....

Božanska Ljubezen želi razsvetliti ljudi, vendar ljudje ne sprejemajo svetlobe (velja za Objave Čiste Resnice).... Kakorkoli, človek ima svobodno voljo, zatorej ga ni mogoče prisilno vpeljati v spoznanje (razumevanje); tako Božja milost, ki teče k osebi, ni bila uporabljena, ker se ji njegova volja upira. Zato mora volja priti najprej-prva.... Božja milost lahko postane učinkovita le, če je človek pripravljen dopustiti, da ona v njem naredi učinek. Svet je v duhovni temi, ker čeprav Bog neprestano želi pomagati ljudem s Svojo milostjo, oni niso pozorni na njo in ostajajo (znotraj) v sebi temni in nerazsvetljeni.... Iz tega razloga se morajo ljudje na različne načine naučiti spoznati, kako malo so razsvetljeni z Božjim Duhom....

Oni sami se morajo soočiti s protislovji s strani tistih, za katere domnevajo, da imajo Resnico in svetlobo.... Oni sami se morajo soočiti z vprašanji, katerih odgovori presegajo njihovo znanje, tako, da se bodo oni potem iz lastne pobude napotili po poti k spoznanju. Ker Božja Ljubezen in skrb nenehno vodita Njegove žive stvaritve (bitja) tako, da oni lahko najdejo Resnico, če se volja za njo pojavi v njih. Darovi Duha so resnično edino zagotovilo za Čisto Resnico, in vse kar z njo ni enotno (homogeno), lahko brez oklevanja zavrnemo kot neresnico. Darovi Duha morajo biti medsebojno povezani; oni morajo zagotoviti jasna in razumljiva pojasnila o Božjem delovanju in vladavini v vesolju tako v zemeljskem kakor tudi v duhovnem kraljestvu....

Vendar morajo biti oni prav tako sprejeti kot takšni, to pomeni, da mora biti njihovo Božansko poreklo priznano, tako, da bodo dosegli učinek na človeka kot izkazovanje Božje moči. Ker darovi Duha so darovi milosti, ponujeni od Božje večje od največje Ljubezni ljudem za lajšanje njihove poti vzpona.... Vendar so ti darovi milosti lahko učinkoviti le, če jih človek sprejme kot takšne, če on ne nudi odpora, tako, da jih zavrača, temveč se zaupno prepusti njihovim učinkom, in to zahteva njegovo voljo. Če pa on vendar nudi odpor, kar pomeni, da jih on zavrne od znotraj, učinek ne pride v poštev, sicer bi človek bil voden v svetlobo, tj. v znanje, proti njegovi volji, kar bi torej omejilo njegovo svobodo volje.

Milost je darilo, s tem, da je to dar do katerega človek ni upravičen; kljub temu pa Bog zahteva od ljudi, da spoštujejo Njegov dar milosti, on pričakuje, da se za njega zapriseže, da bo cenjen in hvaležno sprejet, da bo uresničil učinek kot milost.... Zatorej je prav tako pravilno rečeno, da Božja milost pride prva (najprej); vendar pa, če je milost neučinkovita, je ljudje prav tako ne bodo začutili kot milost. AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Wille und Gnade.... (Was ist das Erste?.... )

Die göttliche Liebe sucht den Menschen das Licht zu bringen, und sie nehmen das Licht nicht an.... Doch der Wille des Menschen ist frei, und also kann er nicht zwangsmäßig zum Erkennen geführt werden; also die Gnade Gottes, die den Menschen zuströmt, wird nicht genützet, weil der Wille sich dagegen sträubt. Folglich muß der Wille als Erstes gelten.... Es kann die Gnade Gottes erst wirksam werden, so der Mensch gewillt ist, diese an sich wirken zu lassen. Es ist geistige Finsternis in der Welt, denn ob auch Gott mit Seiner Gnade ständig die Menschen bedenken will, sie achten ihrer nicht, und es bleibt in ihnen dunkel und lichtlos.... Und deswegen müssen die Menschen in anderer Weise erkennen lernen, wie wenig sie vom Geist Gottes erhellt sind.... Sie müssen selbst auf Widersprüche stoßen von seiten derer, wo sie die Wahrheit und das Licht vermuten.... Sie müssen sich vor Fragen gestellt sehen, deren Beantwortung sich ihrer Kenntnis entzieht, so daß sie nun von selbst den Weg gehen, der ihnen die Erkenntnis einträgt. Denn Gottes Liebe und Fürsorge lenkt unentwegt Seine Geschöpfe so, daß sie zur Wahrheit kommen können, wenn in ihnen der Wille danach rege wird. Die Gaben des Geistes sind wahrlich die einzige Garantie für die reine Wahrheit, und was damit nicht übereinstimmt, kann bedenkenlos als Unwahrheit abgelehnt werden. Die Gaben des Geistes müssen miteinander in Zusammenhang stehen, sie müssen klar und verständlich Aufschluß geben über das Wirken und Walten Gottes im Universum, im irdischen sowie im geistigen Reich.... Sie müssen aber auch entgegengenommen werden als solche, d.h., es muß der göttliche Ursprung anerkannt werden, so sie auf den Menschen als eine Kraftäußerung Gottes wirken sollen. Denn die Gaben des Geistes sind Gnadengaben, aus übergroßer Liebe von Gott den Menschen geboten, auf daß der Weg zur Höhe leichter zurückgelegt werden kann.... Wirksam können aber diese Gnadengaben nur dann sein, wenn sie der Mensch auch als solche in Empfang nimmt, wenn er keinen Widerstand leistet, indem er sie abweiset, sondern sich deren Wirkung gläubig überlässet, wozu sein Wille erforderlich ist. Leistet aber der Mensch Widerstand, d.h., wehret er sich innerlich dagegen, dann ist die Wirkung außer Frage gestellt, ansonsten der Mensch wider seinen Willen zum Licht, d.h. zum Wissen, geführt, also seine Willensfreiheit beschnitten würde. Gnade ist ein Geschenk, also eine Gabe, auf die der Mensch keinen Anspruch hat; jedoch es fordert Gott von den Menschen, daß Seiner Gnadengabe geachtet wird, daß sie erbeten und dankend in Empfang genommen wird, wenn sie als Gnade wirken soll.... Folglich ist es auch richtig, wenn die Gnade Gottes als Erstes bezeichnet wird, doch so die Gnade nicht wirksam ist, wird sie vom Menschen auch nicht als Gnade empfunden....

Amen

Prevajalci
This is an original publication by Bertha Dudde