Srž Kristusovega učenja je Božansko učenje Ljubezni.... Duhovno (to, kar je bilo nekoč ustvarjeno kot popolno, je odpadlo od Boga s svojo lastno svobodno voljo) je bilo omejeno zaradi tega, ker se je oddaljilo od Večne Ljubezni in takó postalo neljubeznivo (zlobno, brez Ljubezni-Boga-Božjega Duha). Ono se je napotilo po Zemeljski stezi po Božji volji: ono je služilo, četudi v stanju prisile. Služenje je namreč posledica Ljubezni, če se le to izvaja prostovoljno.... Torej duhovnemu, da bi se ponovno lahko približalo Bogu, je morala biti ravno tako dana priložnost, da se prostovoljno aktivira v služenju, da razvije Ljubezen, kar pa je mogoče edinole v stadiju razvoja kot človek.
To služenje mora biti storjeno v Ljubezni, brez kakršnekoli prisile, zaradi česar stvaritvi tudi primanjkuje znanja o prejšnjem omejenem stanju (oz. mu je to znanje odvzeto), da se s tem znanjem ne bi vplivalo nanj. Vendar pa mora biti človek v njegovem razvojnem stadiju vseeno seznanjen z njegovo nalogo, in sicer na nek takšen način, da mu dovoljuje svobodo, da prostovoljno veruje. Torej njemu je ta informacija lahko dostavljena edino v obliki učenja (Božje Besede), katero on glede na njegovo voljo lahko sprejme ali pač zavrne, katera pa ne more biti dokazana, temveč je vanjo potrebno zgolj verjeti.
Ljubezen, Njeni učinki in Njeni blagoslovi je tisto, kar je najpomembnejše in kar je potrebno spoznati, da bi Jo lahko sam prakticiral in da bi lahko na samemu sebi izkusil Njeno delovanje. Njegov nadaljnji duhovni razvoj je odvisen edino od Ljubezni. In zato mora biti ljudem omogočeno znanje o tem; potrebno jih je podučiti, kaj je Jezus Kristus Osebno delal (kako je deloval) tako, ko je z Besedo in dejanji oznanjal Ljubezen ter s primerom živel (pokazal) življenje Ljubezni.
Stvaritev iz omejenaga stanja lahko osvobodi edino Ljubezen. In ljudem se ne more dovolj pogosto usmeriti pozornosti, ne more se jih dovolj pogosto opozarjati (jih usmeriti) na to, da morajo živeti življenje v Ljubezni; in zato je Jezus Kristus Svojim učencem dal nalogo, da gredo v svet in da narodom prinesejo učenje Ljubezni (Matej 28:18-20)....
Oni morajo ljudi napotiti na pravilno (pravo) pot, na pot Ljubezni, po kateri se morajo vsi napotiti, če želijo, da zemeljsko življenje obrodi duhovne sadove, kar pa je obenem tudi cilj vsega duhovnega.... popolna osvoboditev iz forme. Namreč učenje, ki oznanja Ljubezen, ima Božansko poreklo; to je učenje, katerega je ravno tako Jezus Kristus Osebno ljudem na Zemlji oznanjal, katerega je torej Jezus Kristus prenesel Svojim stvaritvam. In to učenje absolutno nikoli ne more biti uničeno; zgodilo se bo edino to, da bodo ljudje zapostavili Kristusovo učenje, zaradi česar so naklonjeni temu (mnenju), da je to učenje potrebno iztrebiti (izkoreniniti), ker so njegove zahteve in zapovedi neugodne in niso v skladu z zemeljskimi željami (željami sveta; to, kar svet zahteva).
Božansko učenje Ljubezni govori (uči) o ločitvi od materije. Človek mora biti pripravljen, da od svoje lastnine (premoženja) da bližnjemu; on mora torej premagati lastne želje (zahteve) in se odreči v korist bližnjega. To pa zahteva pravilno Ljubezen do bližnjega, in človek mora sebe vzgojiti v to Ljubezen.
Vendar pa človeštvo stremi k povečevanju zemeljskih bogastev, in ono na določen način deluje v nasprotju z zakonom Ljubezni tako, ko bližnjemu odvzema zemeljske dobrine in to želi pridobiti zase. To je z zakonom dovoljeno. Čeprav pa ni vedno tako, da je človek nepravičen, ko povečuje svoje premoženje. Vendar pa v sebi ubija občutek Ljubezni, kakor obenem tudi povečuje samoljubje in tako onemogoča duhovni razvoj na višje.
Ljubezen do bližnjih bi zmanjšala težnjo k zemeljskegmu bogastvu. Toda ker človeštvo edino v bogastvu in telesnemu ugodju vidi tisto, k čimur je vredno stremeti, in ker edino v tem vidi napredek, ono želi potisniti stran Božansko učenje Ljubezni. Ono ne želi, da se ljudi omejuje pri njihovem stremljenju k svetu; ono v tem Božanskem učenju Ljubezni vidi edinole omejevanje zemeljske življenjske moči in se zato z vsemi sredstvi bori proti temu navideznemu zmanjševanju življenjske moči, ker je ravno to tisto, kar njemu pomeni Božansko učenje Ljubezni.
Tako da se človeštvo nahaja v veliki duhovni nevarnosti.... da se vse bolj oddaljuje od življenja v Ljubezni (vse manj ga živi, uživa v telesnih užitkih) in se podaja v tako trde okove, iz katerih se ne more več osvoboditi, ker je sredstvo osvoboditve edino Ljubezen.... kjer pa se njo potiska stran, tam je osvoboditev popolnoma nemogoča.
Svet se bo boril proti Božanskemu učenju Ljubezni; in povzročil bo največjo duhovno škodo tistim, ki pripadajo svetu. Vendar pa on ne bo absolutno nikoli mogel odstraniti Kristusovega učenja, ker bo vse, kar je človeško delo, minilo. Toda Božansko učenje Ljubezni.... Božja Beseda, Katero je Kristus Osebno prinesel na Zemljo in preko Svojih učencev razširil med vse narode.... bo obstala. Ona je namreč prišla iz Boga; skozi usta Jezusa Kristusa je bila poučevana in z življenjem pokazana na Zemlji, in vedno znova bo od Boga v vsej čistosti dostavljena na Zemljo.... Kar pa je od Boga, to je neminljivo, tako da tudi Božansko učenje Ljubezni za vekomaj ne bo moglo propasti....
AMEN
PrevajalciThe core of Christ's teaching is the divine doctrine of love.... The spiritual was bound because it had distanced itself from eternal love and had therefore become unloving. It travelled its earthly path in accordance with divine will, i.e. it served, albeit in a state of compulsion. For service is a consequence of love as soon as it happens voluntarily.... Thus the spiritual, which wanted to approach God again, also had to be given the opportunity to serve voluntarily, i.e. to develop love, which is now possible in the human stage. This serving must be carried out in love without any compulsion, which is why the being also lacks the knowledge of the bound state beforehand in order not to be influenced by this knowledge. But in the stage as man he must nevertheless receive knowledge about his task, and that in a way that leaves his will of faith free. Thus this knowledge can only be conveyed to him in the form of teachings which he can now accept or reject depending on his will, which therefore cannot be proven but only have to be believed. The most important thing he must recognize is love, its effects and its blessings, so that he can practice it himself and feel the effects on himself. His further spiritual development is solely dependent on love and therefore the knowledge of it must be made accessible to people, they must be taught love, which Jesus Christ did by preaching love to them in word and deed and setting an example of a life of love. Only love can redeem the being from bondage, and this cannot be sufficiently held up to people, they cannot be sufficiently admonished to live a life of love, and that is why Jesus Christ commissioned His disciples to go into the world and bring the teaching of love to the nations.... They were to show people the right path, the path of love, which everyone must take if life on earth is to bring them spiritual success, which is the goal of all spiritual.... complete liberation from the form. The teaching which preaches love is of divine origin, it is the teaching which Jesus Christ Himself proclaimed to people on earth, which God therefore conveyed to His living creations through Jesus Christ. And this teaching can never ever be eradicated, only the observance of Christ's teaching is disregarded by people, and therefore they also have no objection to the teaching of love being completely eradicated because its requirements and commandments are inconvenient and obstruct earthly desires. The divine doctrine of love preaches detachment from matter, man should willingly give up his possessions to his neighbour, he should therefore overcome his own desires and divest himself in favour of his neighbour. This requires true love for one's neighbour, and man should educate himself to this love.... Humanity, however, strives to increase earthly goods, and to a certain extent it now acts contrary to the law of love by wanting to take earthly goods from its neighbour and acquire them for itself. This is legally permissible, i.e. the human being does not always commit injustice when he increases his possessions, but the feeling of love in him is thereby killed, whereas self-love is strengthened and thus spiritual higher development is made impossible. Love for one's fellow human being, however, would diminish the striving for earthly good, and since humanity sees the only thing worth striving for in increased possessions and physical well-being and this alone means progress for it, it wants to suppress the divine teaching of love. It does not want people to be hindered in their worldly endeavours, it sees in this divine teaching of love a restriction of earthly vitality and now fights with all means against the alleged reduction of vitality, which for it means the divine teaching of love. And so humanity is in a tremendous spiritual danger.... to withdraw more and more from the life of love and to fall into ever tougher spiritual fetters from which it can no longer free itself, for love alone is the solvent.... where this is suppressed, it is quite impossible to become free. The world will fight against the divine teaching of love and cause the greatest spiritual damage among those who belong to the world, but it will never ever displace the teaching of Christ, for everything will pass away that is the work of man, but the divine teaching of love.... the word of God, which Christ Himself conveyed to earth and sent out through His disciples to all nations.... will remain, for it came from God, was taught and lived on earth through God in Jesus Christ and is repeatedly conveyed to earth by God in all purity.... And that which is of God is imperishable, therefore the divine teaching of love will not be able to pass away for all eternity....
amen
Prevajalci