Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

DUŠA-NOSILEC VSEH DEL STVARJENJA ....

Snovi duše kažejo v svoji sestavi eno zelo fino konstruirano sestavo, ki bi človeka čudežno "pretresla", če bi jo lahko videl. Kajti ne obstaja ničesar (v vesolju), kar ni prisotno v tej stvaritvi.... Vse kar je prikazano v celotnem stvarjenju, se lahko v neskončnem pomanjšanju najde v duši, ker so posamezne snovi bile oživile vsako delo stvarjenja in so s tem nekatere od njih prav tako obdržale obliko teh prejšnjih oblik, in so se torej skozi neprestano združevanje razmnoževale in zatorej nenehno spreminjale in izboljševale celotno sliko. Dojemanje človeka ne bi bilo dovolj, da si predstavlja vsa ta dela stvarjenja. Vendar pa bo nekega dne preplavljen z Modrostjo in Vsemogočnostjo Stvarnika on opazoval podobo, ki mu bo razkrila najbolj čudežno veličastnost.

Najmanjše in najbolj nepomembno delo stvarjenja zopet vsebuje na tisoče drobcenih stvaritev znotraj v sebi, ki pa spet prikazujejo vse, kar je zastopano v velikem Božjem delu stvarjenja. Človekova duša pa je nosilec vseh teh stvaritev, to pomeni, sestavljena je iz neštetih substanc, od katerih je vsaka že izpolnila svojo nalogo v stvarjenju in zato ji je bilo dovoljeno, združiti se zaradi svoje zadnje in največje naloge.... da zaključi neskončno dolg zemeljski napredek kot duša človeka. Ne obstaja nobeno drugo čudežno delo v vsem velikem Božjem stvarjenju, ki bi bilo tako prečudovito oblikovano kot duša človeka....

In dokaz njene popolnosti je, ko duša lahko sama sebe opazuje kot v ogledalu in dojema svojo lastno lepoto (čudovitost), to je, ko ona vidi sebe v najsvetlejši Luči (Svetlobi) v mnogi tisočkratni obliki in pojavnosti, in tako ji kontemplacija (opazovanje same sebe) povzroča nepredstavljivo srečo, ker je pogled na celotno delo stvarjenja zanjo ena preplavljajoče čudovita izkušnja-doživetje. In kontemplacija duše se ne bo nikoli končala, ker se slika sebe vedno znova spreminja (oblikuje), vedno znova se pojavljajo vse bolj čudežna dela stvarstva, ker so Božji čudeži neskončni, in s tem tudi to kar Božja Ljubezen zagotavlja Njegovim bitjem, katera so popolna in zatorej razsvetljena....

Ona bodo vedno in ves čas-stalno čutila Njegovo Ljubezen, in zatorej kot rezultat doživljajo tudi vse večjo srečo.... Ne bo konca, nobene omejitve tega kar duhovno oko lahko opazuje.... In nič ne bo ostalo nespremenjeno, kar pomeni stanje blaženosti za bitje, temveč se bo to stanje sreče (blaženosti) neprestano povečevalo, kar pa zahteva nenehno spreminjanje tega, kar bo ponujeno duhovnemu očesu bitja. AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

L’Anima – Portatrice di tutte le Opere di Creazione

Le sostanze dell’anima risultano nella loro composizione una formazione costruita estremamente fine che sembrerebbe magnifica all’uomo se la potesse vedere, perché non esiste nulla di ciò che non vi sia in questa forma. Quello che l’intera Creazione ha da mostrare, si trova in infinito rimpicciolimento nell’anima, perché le singole sostanze hanno vivificato ogni Opera di Creazione, con ciò anche conservata ogni forma da loro vissuta che perciò si moltiplica anche attraverso costante unificazione e l’immagine complessiva cambia e si perfeziona continuamente. La capacità di comprensione dell’uomo non sarebbe sufficiente di immaginarsi tutte queste Opere di Creazione, ma sopraffatta dalla Saggezza e Onnipotenza del Creatore contemplerà un giorno l’immagine che gli rivela la più magnifica delle Meraviglie. L’Opera di Creazione minima e insignificante cela in sé di nuovo migliaia di Creazioni in miniatura, che a loro dimostrano di nuovo tutto ciò che è rappresentato nella grande Opera di Creazione di Dio. L’anima umana però è portatrice di queste Creazioni, cioè è costituita da innumerevoli sostanze di cui ognuna ha già compiuto il suo compito nella Creazione e perciò ha potuto unirsi per l’ultimo grande compito, di concludere come anima umana il cammino terreno infinitamente lungo. Non esiste nessuna Opera di Miracolo nell’intera grande Creazione di Dio che è formata così magnificamente come l’anima umana. Ed è una conferma della sua perfezione quando l’anima può contemplare se stessa come in uno specchio e poi riconosca la sua propria magnificenza, cioè lei stessa si vede nella Luce più raggiante in forma e figura mille volte moltiplicata e quindi l’auto contemplazione significa per lei indicibile felicità perché la vista dell’intera Opera di Creazione è per lei qualcosa di sconvolgente Bellezza. E non finirà mai con le sue contemplazioni, perché l’immagine si forma sempre di nuovo, appaiono sempre di nuovo nuove Opere di Creazione che sembrano sempre più magnifiche, perché le Magnificenze di Dio non conoscono fine e perciò nemmeno ciò che l’Amore di Dio offre alle Sue creature che sono perfette che stanno quindi nella Luce. Loro percepiranno sempre e continuamente il Suo Amore e vivono perciò anche sempre e continuamente dell’accresciuta felicità. Non ci sarà fine, nessun limite di ciò che all’occhio spirituale è concesso di vedere. E nulla rimarrà esistente in modo statico, ciò che significa per l’essere uno stato di felicità, ma questo stato di felicità aumenta costantemente, cosa che premette costante mutamento di ciò che viene offerto all’occhio spirituale dell’essere.

Amen

Prevajalci
Prevod: Ingrid Wunderlich