Kršenje Božanskih zapovedi je greh; ono namreč povečuje razdaljo do Boga, ker On ne more biti tam, kjer je neljubeznivost (greh). Vse, kar se upira Ljubezni (Bogu Osebno), obenem tudi za seboj povleče ohlajevanje Božanske Ljubezni, da tako škoduje samemu duhovnemu bitju, ker ono na ta način prihaja v vse bolj nesvobodno (omejeno) stanje. Ko je ono v človeški obliki, se to stanje izraža tako, da sila Božjega nasprotnika (Satana) postaja vse večja nad njim, da je človek s strani njega prisiljen biti pod njegovo voljo, da bodo njegovo razmišljanje in delovanja nenehno takšni, kakršne on želi, da bodo, torej vedno Bogu nasprotni. To pa za dušo predstavlja nezamisljivo trpljenje, ker je ona še tako zelo daleč od svoje končne osvoboditve; ona svoje omejeno stanje prenese v duhovno kraljestvo. Namreč edino Ljubezen (Bog Osebno, Jezus Kristus) lahko osvobodi in reši bitje, kakor ga tudi neljubeznivost (Bogu nasprotno delovanje - greh) mora ravno tako pripeljati do omejenega stanja.
Kdor je torej neljubezniv do svojega bližnjega, ta krši zapoved Ljubezni, in nikoli se ne bo osvobodil omejenosti, katero si je priskrbel z njegovim nekdanjim uporom proti Bogu. Zaradi tega je Bog ljudem dal zapoved Ljubezni, kateri pa morajo oni samó slediti, da bi lahko vstopili v duhovno kraljestvo. Človek lahko stori greh zoper zapovedi ljubezni tako, ko deluje v nasprotju z Božanskim učenjem Ljubezni ali pač, ko zanemarja tiste postopke (delovanja), ki bi morali dokazati Ljubezen do bližnjega (Jakob 4:17). Človek, ne samó da mora bližnjega zaščititi, da ga ne bi prizadel, on mora biti zanj koristen oz. mu storiti vse, kar si on sam želi; šele tedaj bo vzpostavljena veza z Bogom, ker se k človeku, ki ljubi, spušča Sam Bog in ga počasti s Svojo bližino.... to pa zanj predstavlja duhovno svobodo. Človek se osvobaja od lastnega nasprotnika (Satana), ker je Božja moč, ki preko Njegove bližine prehaja v/na človeka, močnejša od sile Božjega nasprotnika.... tako da bo zmagovalec vedno tisti človek, ki se preko del Ljubezni spaja s Samo večno Ljubeznijo (z Bogom). Ta (človek) bo razbil okove in se osvobodil vsake prisile, katero Božji nasprotnik želi vršiti nad njim.
Zapovedi Ljubezni ne smejo biti zanemarjene, ker so one sredstvo osvoboditve iz neskončno dolge periode omejenosti. Vendar pa one obenem tudi predstavljajo most povezovanja z Bogom.... Namreč tisti, ki je dejaven v nesebični Ljubezni, se na ta način vse bolj približuje Bogu in premaguje vsako oddaljenost od Njega.... on izpolnjuje Božje zahteve, in tako bo lahko ravno tako prejel plačo od Boga, katera je sestavljena iz tega, da se Bog zedinja s tistim, ki Mu služi v Ljubezni oz. ki v njegovih bližnjih ravno tako vidi Božje stvaritve, katerim želi storiti dobro. Večna blaženost je edino rezultat nesebične Ljubeznive dejavnosti (aktivnosti), kakor je temu nasprotno prekletstvo posledica neljubeznivosti; in vse, kar je usmerjeno zoper Boga in Njegovih zapovedi, je pred Bogom nepravično oz. greh....
AMEN
PrevajalciViolar los mandamientos divinos es pecado porque aumenta la distancia de Dios en el sentido de que Él no puede estar donde hay desamor. Todo lo que vaya en contra del mandamiento de amor también llevará como consecuencia un enfriamiento del amor divino y, por tanto, perjudicará al ser espiritual mismo, porque a través de esto entra cada vez más en un estado no libre.
Como ser humano, este estado tiene tal efecto que el poder del oponente de Dios sobre él se vuelve cada vez mayor, que él es obligado por él a someterse a su voluntad, que su pensar y actuar será de tal manera como éste lo quiere, es decir, siempre opuesto a Dios.
Y esto es inimaginablemente tortuoso para el alma, porque está todavía tan lejos de su liberación final que lleva consigo el estado atado al reino espiritual. Debido a que sólo el amor puede redimir al ser, por lo tanto el desamor tiene que atar.
Y el que no ama a su prójimo está violando el mandamiento del amor y, por lo tanto, nunca estará libre de la atadura que le trajo su anterior rebelión contra Dios. Por eso Dios ha dado a los humanos el mandamiento del amor, que sólo necesitan seguir para acercarse a Dios y poder entrar en el reino espiritual como un ser bendito.
El hombre puede pecar contra el mandamiento del amor actuando en contra de la enseñanza divina del amor u omitiendo acciones que tienen como objetivo demostrar el amor al prójimo. El hombre no sólo debe proteger al prójimo del daño, sino que también debe serle útil, es decir, hacerle todo lo que le parezca deseable también para uno mismo. Sólo así se establece la conexión con Dios, porque Dios Mismo desciende hacia un hombre amoroso y le honra con Su cercanía....
Y esto significa para él libertad espiritual. El hombre se libera del poder del adversario, porque la fuerza de Dios, que pasa al hombre por Su proximidad, es más fuerte que el poder del adversario de Dios.... Y el vencedor siempre será el hombre que.... conecta con el Amor Eterno Mismo a través de obras de amor.... romperá las cadenas y quedará libre de toda coerción que el adversario de Dios quiera ejercer sobre él.
Los mandamientos del amor no deben ser ignorados, porque son la liberación del interminable periodo de atadura. Y al mismo tiempo significan el puente hacia la conexión con Dios.... Porque quien actúa en amor desinteresado se acerca cada vez más a Dios y supera toda distancia del Él.... Él cumple las exigencias de Dios y también recibirá la recompensa de Dios, que consiste en que Dios se una a aquel que Le sirve en amor, es decir, que ve también a sus semejantes como criaturas de Dios a las que quiere hacer el bien.
La felicidad eterna es sólo el resultado de la actividad de amor desinteresada, así como, a la inversa, la condenación también es el resultado del desamor, y todo lo que va en contra de Dios o de Sus mandamientos, eso está mal delante de Dios y, por lo tanto pecado....
amén
Prevajalci