Spodbuda srca je odločilna za človekova dela, zaradi česar bo vsako delo ljudem pokazalo, kakšen je njegov namen (stališče, mišljenje). Vseeno pa je pomembno, da človek lahko pripelje do izvršitve to, kar namerava storiti.... Čeprav pa je to pogosto na nek način preprečeno. Njegova volja potem vedno ostaja merilo njegovega stališča (mišljenja, namere) in ne to, kar izvrši, če le to slednje ni v skladu z njegovo voljo. Tako da človek lahko pod raznoraznimi vplivi dejansko uresniči neko dobro delo, katero pa mu vseeno ne more biti všteto (priznano), ker le to ni rojeno iz njegovega najbolj notranjega občutka in ker ono ne bi bilo nikoli storjeno brez te prisile.... kakor bo tudi temu nasprotno volja za dobro delo, ki ne more biti storjeno, všteta kot dobro delo. In tako tukaj Gospodar zopet sodi z najstrožjo pravičnostjo. On prepozna srca ljudi; On pozna vsako kretnjo (občutek), vsako misel, in Njegovemu očesu ne more nič ostati skrito.... Če se vi ljudje sedaj predate prepričanju, da bodo vse dobre misli ocenjene (vrednotene) kot dobro delo, potem bo to oplemenitilo vaše razmišljanje; vi boste začeli vedno skrbeti o vaših najintimnejših (najbolj notranjih) občutkih, o vseh besedah in mislih.... vi boste vsako dobro delo opazovali (preverili) z očmi kritike in se vedno preverjali, ali je to popolnoma v skladu z vašim razmišljanjem. To pa je delo na duši: nenehno samoopazovanje, nenehna težnja k višjemu ter osvajanje izjemno močno razvitega občutka za Resnico.... vse to je zavestno delo na duši. Človek se mora najprej vzgojiti za Ljubezen v prizadevanju, da vedno in nenehno pomaga bližnjemu.... on mora imeti določeno duševno premoč nad vsem (biti iznad vsega), kar bi ga lahko zavedlo, da stori nekaj, kar ni v skladu z najintimnejšo spodbudo njegovega srca.... zato se mora on, če bi ga nek slab občutek želel spodbuditi na prividno uresničevanje napredka njegove življenjske poti, vsemu temu upreti s svojo voljo in poslušati notranji glas, ki od njega zahteva pravilen način življenja. Zaradi tega mora on preko svoje volje, da služi Bogu, prejeti spodbudo za vsako dobro delo. On mora poskrbeti, da sta hotenje (volja, težnja) in delovanje vedno skladna, da tako delo nikoli ne odstopa od volje, temveč da se volja in delo vedno gibljeta v isti smeri. In potem bo njegova notranjost vedno in nenehno oblikovana, vse dokler (človekova) volja ne postane popolnoma eno z Božansko voljo; in delo bo imelo vrednost pred Bogom.
AMEN
Prevajalci심장의 충동이 사람이 행하는 일에 결정적인 역활을 한다. 그러므로 모든 행동이 사람 안에 어떤 생각이 있는지를 나타낸다. 그러나 사람이 자신이 행하려는 의도를 가진 일을 행할 수 있게 되는 일이 중요하다. 그러나 자주 행하는 데 어떻게 든 방해를 받는다. 그러면 그의 의지가 그의 생각을 판단하는 기준이다. 그러나 그가 수행하는 일이 그의 의지에 합당하지 않다면, 그가 수행하는 일이 그의 생각을 판단하는 기준이 될 수 없다. 따라서 사람은 어떤 종류의 영향 아래 선한 행위를 강요받아 수행할 수 있다. 그러나 그런 선한 행동은 자신의 내면에서 나온 것이 아니고, 강요가 없이는 결코 행하지 않았을 것이기 때문에 인정받을 수 없는 것과 마찬가지로 실행에 옮길 수 없는, 선한 행동을 하려는 의지는 선한 행동을 한 것으로 간주를 받는다.
그러므로 주님은 여기서 다시 가장 엄격한 공의로 판단한다. 그는 인간의 심장을 깨닫는다. 그는 모든 동요와 모든 생각을 안다. 그의 눈 앞에 아무것도 숨길 수 없다. 만약 너희 사람들이 모든 선한 생각이 완성된 행동으로 인정을 받는다는 믿음을 갖는다면, 이런 일은 너희의 생각을 고귀하게 만들 것이다. 너희는 항상 너희의 가장 깊은 내면의 느낌과 모든 말과 생각에 대해 점검하는 일을 시작할 것이다. 너희는 심지어 모든 선행을 비판적인 눈으로 보고, 선행이 너희의 생각에 완전히 합당한 지 항상 스스로에게 질문하게 될 것이다.
자신을 향해 끊임없는 관찰하는 일이, 끊임없이 위를 향해 추구하는 노력을 하는 일이, 아주 강하게 성장된 진리에 대한 감각을 갖추는, 이런 모든 일이 의식적으로 혼에 대한 일을 하는 일이다. 사람은 먼저 자신의 이웃 사람을 돕기 위해 끊임없이 노력함으로써 자신을 사랑하도록 양육해야만 한다. 그는 자신의 가장 깊은 심장의 충동과 일치하지 않는 무언가를 성취하게 하는 유혹에 넘어가게 할 수 있는 모든 것에 대항할 어느정도 혼적인 월등함을 가져야만 한다. 따라서 나쁜 영향력이 그가 자신의 삶의 여정을 겉보기의 성공을 향해 나가도록 촉구한다면, 그는 자신의 모든 의지로 이에 저항해야만 하고, 그에게 올바른 삶을 알려주는 내면의 음성에 귀를 기울여야만 한다.
다시 말해 그는 하나님을 섬기려는 자신의 의지를 통해 모든 선행을 하도록 자극을 받아야만 한다. 그는 의지와 행동이 항상 일치하게 만드는 일에 관심을 가져야만 한다. 그러므로 절대로 행동이 의지에서 벗어나지 않고, 항상 의지와 행동이 같은 방향을 향하고, 의지가 하나님의 의지와 완전히 하나가 되고, 행동이 하나님 앞에서 가치가 있게 될 때까지, 이제 항상 계속하여 그의 내면을 형성하는 일에 관심을 가져야만 한다.
아멘
Prevajalci