너희의 사람들은 많은 형체를 거쳐 왔다. 다시 말해 너희의 실제적인 "나"인 혼이 인간으로 육신을 입기까지 끝 없이 긴 성장 과정을 거쳐야만 했다. 이런 성장 과정은 모든 장조 작품의 과정을 거치는 일이다.
혼은 셀 수 없이 많은 입자로 분해되어 이런 모든 창조 작품이 살아있게 하고 이를 통해 서서히 성장해야만 했다. 서로 다른 입자들이 모이면, 그들은 항상 또 다시 새로운 형체를 입어야만 했다. 그러므로 셀 수 없이 많은 창조 작품의 겉형체는 그러므로 이런 입자가 성장하는데 기여했고 결국에 가서는 모든 입자들이 모여 인간의 혼으로 마지막 형체인 인간의 육체를 입게 되었고 육체가 살아 있게 했다.
그러므로 너희 모두는 이 과정을 가야만 했다. 왜냐면 하나님과 간격이 너희가 한때 지은 죄로 인한 타락으로 인해 아주 컸고 혼이 절대로 타락으로 인한 혼의 죽음의 상태 때문에 하나님과 큰 간격을 극복할 수 없었기 때문이다. 혼이 먼저 생명에 도달하게 해야만 한다. 그러나 죄를 범한 존재에게 생명을 줄 수 없다. 그는 섬김을 통해 생명을 얻어야만 한다
그러나 존재는 자유의지는 절대로 섬기지 않는다. 왜냐면 존재가 한때 깊은 곳까지 따라갔던 하나님의 대적자가 섬기는 일을 막기 때문이다. 존재는 영원히 죽음에 빠져 있어는 안 된다. 존재에게 생명에 도달할 수 있는 가능성이 주어져야 한다. 이 가능성이 바로 창조물이다. 하나님이 자신의 대적자로부터 타락한 영적인 존재들 빼앗아 존재들이 하나님 자신을 섬기게 했다.
하나님은 모든 창조의 작품에게 자연의 법칙을 정해줘 타락한 존재들이 의무의 상태 아래 정함받은 일을 성취하게 했다. 결과적으로 존재들은 섬겨야만 했다. 섬기는 일을 통해 존재는 비록 끝 없이 긴 기간이 지난 후라고 할지라도 연약한 생명을 다시 얻고 항상 더 많은 일을 할 수 있게 되었다.
왜냐면 하나님의 사랑으로부터 한때 생성되어 나온 모든 존재는 하나님으로부터 발산 된 일하려는 능력이기 때문이다. 그러나 하나님의 대적자에게 속하게 된 존재들은 생명을 위해 즉 존재가 일하기 위해 필요한 하나님의 사랑의 비추임을 거부했고 이로써 존재는 죽음의 상태에 빠졌다. 존재를 자신에게 스스로 맡겨 두었다면, 존재가 깊은 곳으로 타락함으로 인해 아무런 능력이 없게 되었기 때문에 존재는 영원히 더 이상 생명으로 돌아올 수 없게 되었을 것이다.
그러므로 하나님은 존재의 일하려는 의지를 없애고 유일하게 자신의 의지을 따르게 하는 즉 모든 창조물에 역사에 부여한 자연법칙을 수행하게 하는 한 역사를 일으켰다. 그의 계획은 단지 죽은 자를 서서히 생명에 도달하게 하는 것이고 존재에게 일할 기회를 주는 것이다.
이로써 존재는 가장 작은 입자로서 각각의 창조의 작품에 들어가게 되었고 자연의 법칙에 따라 일하게 되었다. 존재들은 모든 창조물 안에서 묶임을 받게 되었다. 존재는 반항할 수 없게 되었다. 존재들은 섬겨야만 했다. 그러나 존재는 섬기는 일을 통해 항상 더 많은 자유를 얻고 마지막에 가서는 자유의지를 가진 이로써 그가 계속해 높은 곳을 추구할지 또는 깊은 곳을 다시 선택할지 자유롭게 결정해야 하는 상태에 도달하게 되었다.
하나님은 실제로 존재가 높은 곳으로 향하게 돕는다. 그러나 하나님은 존재의 의지가 아래로 향하기 원하면, 존재에게 강요하지 않는다. 혼이 인간으로 육신을 입고 자신의 판단에 따라 자유의지를 다시 사용할 수 있으면, 이제 마지막 성장 단계에서 의지를 정하는 일이 이 땅에서 일어난다.
그러면 사람은 지금까지 성장 과정의 큰 은혜를 깨닫고 이 땅의 삶을 의식적으로 활용해야 한다. 그는 자신이 큰 은혜에 합당함을 증명해야만 한다. 그는 아주 짧은 마지막 기간 동안 자신의 목표에 도달하기 원해야만 한다. 그는 그의 모든 감각으로 마지막 완성을 추구해야만 한다.
즉 하나님께 속한 것을 증명해야만 한다. 그는 하나님의 사랑이 끝 없이 긴 기간을 통해 그로부터 자유롭게 만들어 주려고 한 그의 손에 다시 빠지지 않기 위해 모든 일을 해야만 한다. 그는 책임감이 없게 이 짧은 기간을 살아서는 안 된다. 그는 항상 단지 그를 모든 묶임으로부터 자유롭게 하는 영적인 목표를 생각해야만 한다.
하나님과 다시 하나가 되는 일은 빚과 능력과 축복 가운데 거하는 일을 의미한다. 원래 초기에 하나님의 대적자에 의해 그러나 너희 자신의 잘못으로 인해 묶임을 받은 사슬로부터 너희의 혼이 자유롭게 되게 하기 위해 이 땅의 삶이 너희에게 주어졌다. 그러므로 자유롭게 되기 위해 영원히 살 수 있기 위해 너희 자신이 부분적인 책임을 져야만 한다.
아멘
TranslatorVi ljudje ste šli skozi mnoge forme-oblike.... to pomeni vaš resnični Jaz, vaša duša je morala iti skozi neskončno dolg proces razvoja, preden se je smela utelesiti (inkarnirati) v človeškem telesu.... In ta proces razvoja je bil torej proces skozi vsa dela stvarjenja.... Razstavljena na nešteto drobcenih delcev je duša morala oživeti vsako od teh del stvarjenja in skozi to počasi dozorevati. Takoj, ko so se bili različni delci medsebojno združili, so oni vedno znova morali prehajati v nove oblike, in vse oblike.... nešteta dela stvarjenja.... so prispevala k dozorevanju teh drobcenih delcev duše, vse dokler se končno vsem delcem ni bilo dovoljeno ponovno zbrati in kot človeška duša vstopiti in dati življenje končni obliki, človeškemu telesu.
Torej ste vsi vi morali potovati po tej poti razvoja, ker je zaradi vašega preteklega padca v greh razdvojenost (razdalja) od Boga postala prevelika, da duša v svojem stanju brez življenja, ki je bilo rezultat njenega odpadništva, nikoli ne bi bila sposobna premagati te ogromne oddaljenosti od Njega. Ona je najprej morala biti vrnjena v življenje. Vendar življenje ni moglo biti podarjeno tem bitjem, ki so postala grešna.... oni so si ga bili morali pridobiti skozi služenje. Vendar pa bitje nikoli ne bi služilo prostovoljno, ker bi ga pri tem bil oviral Božji nasprotnik, kateremu je (bitje) nekoč sledilo v brezno.... Vendar pa ni smelo biti za večno izročeno smrti, morala mu je biti dana možnost priti v življenje.... in ta "možnost" je torej bilo stvarjenje.
Bog je iztrgal Svojemu nasprotniku padle duhove in naredil, da služijo Njemu Samemu. On je dodelil vsakemu delu stvarjenja njegov namen v skladu z naravnim zakonom in pustil, da padlo duhovno v stanju prisile ta svoj namen izpolni. Posledično temu je ono moralo služiti ter si je na ta način pridobilo, čeprav po neskončno dolgem času, šibko življenje, katero mu je kljub temu omogočilo postati neprestano vse bolj aktiven.... Kajti vsa duhovna bitja, ki so nekoč izšla iz Božje Ljubezni, so bila od Njega izsevana moč, ki se je gnetla k delovanju.
Vendar so bitja, ki so se bila pridružila Božjemu nasprotniku, zavrnila Božjo osvetlitev Ljubezni, ki je bila potrebna za življenje, in s tem tudi za aktivnost bitij, in so zato padla v stanje smrti. In, če bi bilo prepuščeno bitju samemu, ono nikoli ne bi bilo sposobno ponovno oživeti, ker ga je njegov padec v brezno naredil popolnoma nemočnega. Iz tega razloga je torej Bog v obstoj poklical delo, katero je najprej izključevalo voljo delovanja bitij, katera se je sedaj podrejala izključno Njegovi volji, da izpolni svoj namen (določitev) v skladu z naravnim zakonom, katerega je On dodelil vsakemu delu stvarjenja.
Njegov načrt je bil sestavljen iz tega, da ponovno počasi vrača v življenje to, kar je bilo brez življenja, s tem, da mu je (bitju) dal priložnost, biti ponovno aktivno. In tako je bilo (duhovno bitje) v drobcenih delcih pripojeno posameznim delom stvarstva in po naravnem zakonu prisiljeno znova postati aktivno.... Bilo je zavezano v teh stvaritvah in je nesposobno upirati se, moralo služiti.... in je na ta način prav tako lahko doseglo stopnjo razvoja, ki mu je prinesla vse večjo svobodo in končno prav tako postavila duhovno bitje v stanje svobodne volje, v katerem se je lahko svobodno odločalo, ali želi nadaljevati svoj vzpon, ali pa bo ponovno izbralo brezno.... Kajti Bog zagotovo pomaga bitju, da se vzpne, vendar ga On ne sili, če njegova volja želi (zahteva) iti navzdol.
Ta odločitev v svobodni volji se sedaj dogaja v zadnji fazi razvoja na tej Zemlji.... ko je duša utelešena kot človek in lahko uporablja svojo svobodno voljo spet po svoji lastni presoji.... Potem človek mora prepoznati veliko usmiljenje dosedanjega razvojnega procesa in zavestno izkoristiti svoje zemeljsko življenje, on mora dokazati, da je njega vreden in imeti voljo, da ga njegovo zadnje zelo kratko časovno obdobje pripelje tudi do cilja, on si mora s celim srcem prizadevati za to končno izpopolnitev in tako dokazati pripadnost Bogu; storiti mora vse, da ponovno ne pade v roke tega, od katerega se mu je Božja Ljubezen pomagala osvoboditi tekom neskončno dolgega časa....
On ne sme tekom tega kratkega časa živeti lahkomiselno (brezskrbno), temveč mora vedno misliti le na duhovni cilj, ki ga bo osvobodil vseh omejitev, kateri pomeni ponovno združitev z Bogom v Svetlobi in Moči in blaženosti.... In zato je vam ljudem bilo dano zemeljsko življenje, z namenom osvoboditve duše iz okov, katere vam je v davnih časih nadel Božji nasprotnik, za katere je prav tako kriva (duša) sama in bo zato prav tako morala nositi svoj delež, da bi se osvobodila in lahko živela v večnosti. AMEN
Translator